Morana nekega deževnega jutra ležala pod goro odej in dremala, zunaj pa je tiho kapljal dež. Prejšnji večer se je odločila, da si bo vzela prost dan saj je bila res utrujena od vsega dela. Zjutraj je veliko časa poležavala potem pa se odpravila v jedilnico na zajtrk. Po dolgem času je spet videla Charlize in skupaj sta celo dopoldne sedeli na kavču in jedli kolačke ter pili čaj. Pogovarjali sta se o vsem možnem le na njun prekinjen pogovor ju ni zaneslo. Morana je bila po dolgem času spet dobre volje saj se je tudi približevala zima, ki jo je imela zelo rada. Ko je okoli kosila Charlize odšla je Morana pospravila sobo in se šla umiti. Bila je spotena zato se je hitro splaknila z mrzlo vodo, oblekla svežo srajco umazano bele barve in šla na kosilo. Ker je bila še vedno sita ni pojedla dosti. Nato si je oblekla plašč in čeprav je zunaj malce padal dež se je odpravila na sprehod k jezeru. Ker je pot vodila skozi gozd je med hojo poslušala škropot dežja, ki je pronical skozi liste in nizko ležeče meglice v gozdu, ki je skoraj udušil klokotanje naraslega potoka, ki si je utiral pot med izboklinami in vdolbinami. Čez čas so se drevesa razredčila in pokazala se je gladina jezera. Brežina jezera je bila gosto porasla z mahom. Voda je bila zelo temno modre barve in se je lepo ujemala s barvo jesenskih listov na drevesih. Vsake toliko je je na gladino padel list in podal nov val vode proti bregu. Narava je bila zmeraj tako lepa in polna čudežev, zato je Morana veliko svojega prostega časa preživela v gozdu.
Ko je bila mlajša se je poleti v tem jezeru zelo rada kopala. Oboževala je občutek, ko ji je voda zdrsnila med prste in se je z vsakim zamahom oddaljevala od brega. Ko je bila zima in je padal sneg so se za Utrdbo z otroki kepali dokler jim niso pomrznile vse okončine od nosa do palca na nogi. Zdaj pa…… za to Morana ni imela več volje. Kadar je pomislila, da bi v koga zalučala kepo snega je to misel preprosto udušila. Vsi ljudje v Utrdbi so bili resni odrasli in nikomur ne bi niti na misel padlo, da bi se pognal v mrzel objem zime.
Morana se je usedla na velik kamen in globoko vdihnila hladen zrak. Od vsega dela je bila res utrujena in ta trenutek si ni želela ničesar drugega kot biti tukaj in pozabiti na vse drugo. Zaprla je oči in veter ji je poljubil obraz. Vdihovala je hlad meglic in svežino dežja ter ju srkala globoko v pluča.Takrat pa je zaslišala šelestenje listov. Vsi njeni nagoni so ji pravili, da nekaj ni v redu zato se je takoj postavila na noge. Razgledala se je vendar tam ni bilo nič. Ker jo je nekaj tako zmotilo se ni mogla pripraviti, da bi se nazaj sprostila. Napotila se je nazaj proti Utrdbi in si rekla, da ji to ne bo pokvarilo dneva. Vendar, ko je ustopila skozi glavna vrata se je zavedala, da se uničenju dneva ne bo mogla uiti. Tam jo je čakal Dean, ki ji je rekel: » Morana takoj moraš z mano. Gospod Lucius te želi videti.« Morana ga je začudeno pogledala. » Pa lahko počaka toliko, da obesim plašč ali tudi to ni mogoče?« je sarkastično pripomnila. Dean je tiho zarenčal in jo povlekel za roko. » Ne zajebavaj Morana.« Ona se mu je le zarežala ter se odpravila po stopnišču. Ustavila se je šele na vrhu in ga uprašujoče pogledala. » Saj je v svoji pisarni kajne?« Ta ji je le kratko pokimal in jo na rahlo potisnil skozi vrata.
Lucius je sedel za svojo mizo ter prelagal nekakšne papirje, ki jih je pregledoval. Morana je tiho pozdravila ter se usedla nasproti njega.
» No Morana ne vem kje naj začnem.« je rekel ter jo pogledal. Sklenil je prste na mizi ter zavzdihnil. » V zadnjem času nisi naredila veliko za nalogo. Očitno je vse to zate preveč in sem te precenjeval. Ne vem če je dobro, da se tako mučiš zato sem se odločil, da…..«
» Ne!« ga je prekinila Morana, ki je bila v obraz čisto bleda. » Bolj se bom potrudila in naredila več« je zahripala. Vse bo naredila, da bo obdržala službo, čeprav si ni predstavljala kako naj bi to izgledalo saj je že zdaj njen urnik pokal po šivih. Vendar bo že nekako.
»Morana! Če bi me vsaj enkrat v življenju poslušala do konca! Hotel sem ti povedati, da boš dobila pomočnika.«
____________________________________________
Hojla!
Tukaj je nov del. Upam, da vam bo ušeč. Se opravičujem za dolgo čakanje vendar res nisem imela časa. Če imaste kekšno uprašanje ga napisite kar spodaj. Jaz pa imam eno uprašanje za vas. *i* Ali razumeste za kaj gre pri tem amuletu?*i* Zato ker sem dala prijateljici za prebrati pa je rekla, da ne razume kaj je ta amulet in vse to v zvezi z njim.
No res upam, da vam je bil ta del všeč!
Mini :heart: