Z Martinom sva se javila da lahko greva nabirat veje ob robu gozda. Začela sva hodit proti robu gozda. Zmartinom mi je vedno lepo, med najinim pogovorom sem skoraj pozabila da morava nabrati veje za ogenj. Ko sem martinu nekaj govorila se je zamislil roko je porinil v žep od hlač in iz njih vzel sliko, ki smo jo videli ko smo v gozdu iskali Martina.
>>Je to tvoj dedek << sem vprašala Martina.
>>Ja, infarkt ga je, zdaj je v bolnici, a še se ni zbudil. In ne vedo ali bo se zbudil.<< je hladno odvrnil.
Jaz pa sem se dotaknila njegove rame in rekla>>Saj bo<< Vem da bi mu lahko rekla kaj bolj spodbudnega, a spodbudni govori mi res ne gredo. Ko sva dabrala dovolj vej sva se vrnila k ostalim, ki so postavljali šotore. Videla sva kup vej in še najine dala na ta kup. Blizu tega kupa vej pa so bili v krog postavljeni šotori. Vsak šotor je imel svojo barvo edino ne vem kako bomo v temi videli kateri šotor je naš.Naš šotor je bil oranžne barve, to je moja najljubša barva. Šotori so bili res veliki, ko sva šla pogledat naš šotor sva noter videla, da imamo še luč katero bomo si prižgali ponoči ko ne bomo videli veliko. Malo sem se umirila saj me je v strah zunaj v temi.
>>Kaj to diši << vprašam.
Ana mi odgovori>> to je kosilo <<
>>Voham pohano meso in riž.<< odvrnem. Naa in Nina nista bili začudeni vesta da vse zavoham in ugotovim kaj je to.

>>Zdaj pa si pojdite po spalne vreče << nam začne razlagati vodja tabora in nam z prstom pokaže škatla v kateri so naše spalne vreče. Saj smo si jih morali prinesti na tabor. Pridemo do škatle in si vzamemo vsak svojo spalno vrečo. Damo si jih v šotore in si jih lepo zložimo.
>>Kosilo<> Tako dobrega kosila pa še dolgo ne << sem pomislila.
Pri kosilu smo bili vsi tiho, edino kar je bilo slišati je bil zvok pribora katerega smo dobili lepo serviranega. Po kosilu je sledil kratek počitek. Vstali smo se, odprli vrata , šli mimo glavnega vhoda in v naše šotore počivat. Čudno mi je bilo da počivamo ravno v šotorih. Vsi ostali so zaspali edino jaz in Martin ni sva morala spati, za to sva se pogovarjala....