Amely je sedela na avtobusu in z glavo naslonjeno na okno opazovala pokrajino, ki je drvela mimo nje. Spet je bil ponedeljek in kljub temu, da se je njeno življenje pred nekaj dnevi popolnoma spremenilo to ni spremenilo dejstva, da je danes morala v šolo. Za njo sta bili že dve neprespani noči, ko je jokala, se premetavala po postelji in razmišljala. Od tistega pogovora s starši je postajala vedno bolj zagrenjena, zadržana in tiha. Zanjo življenje preprosto ni imelo več smisla. Edina lučka v tej temi je bil James. Edina stvar, ki se je je veselila je bilo to, da ga bo danes spet videla. Edino to jo je še držalo pokonci. Potrebovala je nekoga, ki se bi mu zaupala. Nekoga, ki bi jo razumel in jo potolažil. Saj ne, da ji njena starša tega nista dala, a... Z Jamesom je bilo drugače. Hrepenela je po njegovih toplih objemih kjer bi se lahko razjokala, po rokah, ki bi jo božale in tolažil ter po ljubečih pogledih in sladkih poljubih, ki bi jo navdajali z upanjem. In to ji je lahko dal le on.
Naenkrat so se vrata avtobusa odprla in skoznje je stopil on. James. Amely se je obrnila proti njemu, se nasmehnila in mu pomahala. James jo je le ošinil s pogledom ter s pospešenim korakom šel mimo nje. Amely se je zdel nekam utrujen in slabe volje. Pod očmi je imel velike podočnjake, njegove oči pa so izgubile tisti lesk, ki ga je imel po navadi. Zaskrbljeno se je ozrla proti njemu. Sedel je v zadnji vrsti in buljil v telefon. Niti pogledal je ni. Amely je stisnilo pri srcu in po glavi ji je rojilo mnogo vprašanj. Najraje bi šla do Jamesa in ga kar naravnost vprašala kaj je narobe, a se je zadržala. Zdelo se ji je bolje, da počaka na pravi trenutek, ko bosta sama in se bosta lahko v miru pogovorila. Seveda, če se bo James sploh hotel pogovarjati z njo.
****
Amely je stopila skozi vrata avtubusa na šolsko dvorišče. Obrnila se je in v množici ljudi z očmi poiskala Jamesa. Ta je zadnji stopil iz avtobusa ter se počasi premikal naprej. Nekaj je imel za bregom, zagotovo in Amely je hotela izvedeti kaj. Še sama je upočasnila korak ter počasi šla do šolskih vrat. Tam se je ustavila, iz hrbta vzela torbo in jo položila na tla. Z roko je začela brskati po njej in se delati, da nekaj išče.
Toliko časa se je pretvarjala doler James le ni bil primoran stopiti mimo nje. Tedaj je ustala in se nekoliko vzravnala. "Hej!" ga je pozdravila in ga hotela objeti, a on se je spretno izmaknil njenim rokam. "Hej," je počasi rekel in že hotel iti mimo nje, ko ga je Amely nenadoma prestregla in mu s svojim telesom zaprla pot. "Zdaj pa dovolj," je odločno rekla. "James, kaj se dogaja? Je vse v redu s tabo?"
"Ja, v redu sem, samo malo utrujen," ji je ta čemerno odgovoril ter se hotel preriniti mimo nje do vrat.
"Zakaj pa se potem obnašaš kot, da me ni?" je pri Amely vztrajala prinsvojem in ni nameravala popustiti. "Zakaj se nočeš pogovarjati z mano?"
Ni ji odgovoril. Samo nemo je zrl v tla.
"James," je s tresočim glasom vprašala Amely. "Sploh še hočeš biti z mano?"
"Ne," je sedaj nekoliko ostro odgovoril James.
Amely se je zatresla ustnica in v očeh so se ji začele nabirati solze. "K... Kaj?" je počas iz davila.
"Rekel sem ne," je hladnokrvno rekel James in zavzdihnil. "Poglej Amely," je rekel, "zdi se mi, da preprosto nisva za skupaj, da ne spadava eden h drugemu.
"T... Toda si pozabil kako lepo sva se imela?" je roteče rekla Amely in s hlipajočim glasom nadaljevala: "Si pozabil kaj vse sva doživela in..."
"Amely, konec je," jo je prekinil James in se mimo nje prerinil do šolskih vrat.
Amely je obstala na stopnicah ter s solznimi očmi opazovala Jamesa, ki se je počasi oddaljeval od nje. Ni mogla dojeti, da se to res dogaja. Ni mogla raumeti zakaj ji je to storil. A, ko bi vedela zakaj bi vse razumela.
Naenkrat so se vrata avtobusa odprla in skoznje je stopil on. James. Amely se je obrnila proti njemu, se nasmehnila in mu pomahala. James jo je le ošinil s pogledom ter s pospešenim korakom šel mimo nje. Amely se je zdel nekam utrujen in slabe volje. Pod očmi je imel velike podočnjake, njegove oči pa so izgubile tisti lesk, ki ga je imel po navadi. Zaskrbljeno se je ozrla proti njemu. Sedel je v zadnji vrsti in buljil v telefon. Niti pogledal je ni. Amely je stisnilo pri srcu in po glavi ji je rojilo mnogo vprašanj. Najraje bi šla do Jamesa in ga kar naravnost vprašala kaj je narobe, a se je zadržala. Zdelo se ji je bolje, da počaka na pravi trenutek, ko bosta sama in se bosta lahko v miru pogovorila. Seveda, če se bo James sploh hotel pogovarjati z njo.
****
Amely je stopila skozi vrata avtubusa na šolsko dvorišče. Obrnila se je in v množici ljudi z očmi poiskala Jamesa. Ta je zadnji stopil iz avtobusa ter se počasi premikal naprej. Nekaj je imel za bregom, zagotovo in Amely je hotela izvedeti kaj. Še sama je upočasnila korak ter počasi šla do šolskih vrat. Tam se je ustavila, iz hrbta vzela torbo in jo položila na tla. Z roko je začela brskati po njej in se delati, da nekaj išče.
Toliko časa se je pretvarjala doler James le ni bil primoran stopiti mimo nje. Tedaj je ustala in se nekoliko vzravnala. "Hej!" ga je pozdravila in ga hotela objeti, a on se je spretno izmaknil njenim rokam. "Hej," je počasi rekel in že hotel iti mimo nje, ko ga je Amely nenadoma prestregla in mu s svojim telesom zaprla pot. "Zdaj pa dovolj," je odločno rekla. "James, kaj se dogaja? Je vse v redu s tabo?"
"Ja, v redu sem, samo malo utrujen," ji je ta čemerno odgovoril ter se hotel preriniti mimo nje do vrat.
"Zakaj pa se potem obnašaš kot, da me ni?" je pri Amely vztrajala prinsvojem in ni nameravala popustiti. "Zakaj se nočeš pogovarjati z mano?"
Ni ji odgovoril. Samo nemo je zrl v tla.
"James," je s tresočim glasom vprašala Amely. "Sploh še hočeš biti z mano?"
"Ne," je sedaj nekoliko ostro odgovoril James.
Amely se je zatresla ustnica in v očeh so se ji začele nabirati solze. "K... Kaj?" je počas iz davila.
"Rekel sem ne," je hladnokrvno rekel James in zavzdihnil. "Poglej Amely," je rekel, "zdi se mi, da preprosto nisva za skupaj, da ne spadava eden h drugemu.
"T... Toda si pozabil kako lepo sva se imela?" je roteče rekla Amely in s hlipajočim glasom nadaljevala: "Si pozabil kaj vse sva doživela in..."
"Amely, konec je," jo je prekinil James in se mimo nje prerinil do šolskih vrat.
Amely je obstala na stopnicah ter s solznimi očmi opazovala Jamesa, ki se je počasi oddaljeval od nje. Ni mogla dojeti, da se to res dogaja. Ni mogla raumeti zakaj ji je to storil. A, ko bi vedela zakaj bi vse razumela.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
full dobra zgodba komi čakam na naslednji del :grinning::thumbsup::thumbsup:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super zgodba in me ful zanima kako se nadaljuje
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
kok dobra zgodbaaaaa!!!!!!!
0
Dogi neprjaulna
Dogii
<3333
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Kako... žalostno.
Amely se svet dobesedno ruši pred očmi, pa še James... mislim, da ni prav ravnal. Moral bi ji povedati resnico, saj je zdaj še huje, kot če bi Amely vedela.
Tvoje opisovanje je vrhunsko, Amelyne občutke opisuješ kot pravi profesionalec in v ogromno čast mi je, da lahko berem tvojo zgodbo.
Postajaš profesionalna pisateljica, 13letnica.
Ponovno si me pustila odprtih ust, in tako - odprtih ust - tudi zaključujem komentar.
Lepo se imej,
Sophie Donna
Amely se svet dobesedno ruši pred očmi, pa še James... mislim, da ni prav ravnal. Moral bi ji povedati resnico, saj je zdaj še huje, kot če bi Amely vedela.
Tvoje opisovanje je vrhunsko, Amelyne občutke opisuješ kot pravi profesionalec in v ogromno čast mi je, da lahko berem tvojo zgodbo.
Postajaš profesionalna pisateljica, 13letnica.
Ponovno si me pustila odprtih ust, in tako - odprtih ust - tudi zaključujem komentar.
Lepo se imej,
Sophie Donna
1
joj Sophie, res ti hvala. Tvoji komentarji mi res veliko pomenijo in hvaležna sem ti, da si vzameš čas, prebereš mojo zgodbo in pod njo vedno pustiš tako lep komentar. Hvala <3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Odličen del in popolnoma se strinjam z Sophie Donno.
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
vecer (ce bi biu dober vecer bi bilo še 10 delov zame za prebrat te umetnije)
jap, morala sem končat brat to in currently je 23.44 in js nevem če bom lahko zaspala lmao.
James je taki sweetheart in ga lovam ampak zakaajjjjj zakaj ji ni mogel samo povedattt :(((
I feel bad for Amely pač lih je mela use zrihtano super lajf in pol PAF posvojena si btw PAF dejtala si brata(tega še neve ampak bo) PAF mama te je zapustila PAF nimaš več fanta
boga moja girlie prav objela bi jo...
Sm se kr navezala na osebice lmao kot sem že rekla je pisanje fenomenalno, zgodba ni imela dolgočasnega trenutka inprebrala sem 20 delov v enemdnevu (rekord??) pač damnnn ko je to dobro
Zdej pa rabim čakat nov del no ://
vzem si čas ampak vedi da ga veliko ljudi pričakuje ;))
ly, gg
jap, morala sem končat brat to in currently je 23.44 in js nevem če bom lahko zaspala lmao.
James je taki sweetheart in ga lovam ampak zakaajjjjj zakaj ji ni mogel samo povedattt :(((
I feel bad for Amely pač lih je mela use zrihtano super lajf in pol PAF posvojena si btw PAF dejtala si brata(tega še neve ampak bo) PAF mama te je zapustila PAF nimaš več fanta
boga moja girlie prav objela bi jo...
Sm se kr navezala na osebice lmao kot sem že rekla je pisanje fenomenalno, zgodba ni imela dolgočasnega trenutka inprebrala sem 20 delov v enemdnevu (rekord??) pač damnnn ko je to dobro
Zdej pa rabim čakat nov del no ://
vzem si čas ampak vedi da ga veliko ljudi pričakuje ;))
ly, gg
1
gg ti si carica, veš kok si me zdele razveselila. sej sm se ti že u kotičk zahvalla ampak se ti morm še tukile. Pač, da greš in preberš ush 20. delov u enem dnevu... Ne morm ti povedat kok to men pomen! In potem še tko lep komentar pustiš spodi pač res... Sam hvala ti loh rečm. Za nov del se pa potrudm, da pride čim prej. Zdejle smo sicer na morju, ampak ga bom probala objaut. Če ne zdej pa pol k pridemo dam. Še enkrat ti hvala!
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
boga!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! super zgodba
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
kok dobra zgodbaaaaa!!!!!!!
0
Dogi neprjaulna
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
kok dobra zgodbaaaaa!!!!!!!
0
Dogi neprjaulna
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
kok dobra zgodbaaaaa!!!!!!!
0
Dogi neprjaulna
Moj odgovor:
Nesreča
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Starši
Zdravo! Jaz imam probleme z družino. Če mogoče veste, kako se to lahko spremeni, mi prosim napišite, saj sem že res obupana.
1. Starši me silijo v stvari, ki jih ne želim delat. Zato že nekaj časa razmišljam o pobegu od doma, saj dojemam, da nikoli ne bom imela besede kaj odločiti sama. Kaj mislite?
2. Vse kar je narobe, mislijo, da je moja krivda, zato pogosto dobivam kazni, kot so npr. pripor v sobi, brez telefona ali računalnika za mesec itd. Kako naj dokažem, da nisem kriva?
3. V šoli sem odličnjakinja in zato dobivam same petice. Ampak so starši bolj ponosni na mojega brata, ki ima sicer slabše ocene. Za nagrado ga peljejo v restavracijo, zame se pa ne zmenijo. Kaj naj naredim, da pridobim njihovo pozornost?
Upam, da boste lahko pomagali, saj sem sama že čisto izgubljena. :disappointed:
1. Starši me silijo v stvari, ki jih ne želim delat. Zato že nekaj časa razmišljam o pobegu od doma, saj dojemam, da nikoli ne bom imela besede kaj odločiti sama. Kaj mislite?
2. Vse kar je narobe, mislijo, da je moja krivda, zato pogosto dobivam kazni, kot so npr. pripor v sobi, brez telefona ali računalnika za mesec itd. Kako naj dokažem, da nisem kriva?
3. V šoli sem odličnjakinja in zato dobivam same petice. Ampak so starši bolj ponosni na mojega brata, ki ima sicer slabše ocene. Za nagrado ga peljejo v restavracijo, zame se pa ne zmenijo. Kaj naj naredim, da pridobim njihovo pozornost?
Upam, da boste lahko pomagali, saj sem sama že čisto izgubljena. :disappointed:
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(179)
Srednje.
(132)
Ni mi všeč.
(35)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
UUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUU!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes