Amely je jezna prišla iz šole in odkorakala direktno v svojo sobo. Zaloputnila je z vrati in vrgla torbo v kot. "Kreten!" je jezno zaklela in z nogo brcnila v kot postelje. "Kako mi je lahko to naredil?" si je rekla. "Tako sem bila neumna,da sem mu verjela. Mislila sem, da me ima res rad." Po licu so ji ena za drugo, kakor dežne kaplje, začele teči solze. Vrgla se je na posteljo in glavo zarila v blazino. "Nikoli več ne bo vse tako kot je bilo. Zakaj, zakaj se vse to dogaja meni?" je zahlipala ter se še močneje oklenila blazine. Vse kar se je zgodilo v minulih dneh je bilo zanjo preveč. Utrujeno je zaprla oči in prvič po nekaj dneh, potonila v globok spanec.
~~~
"Amely? Amley, zbudi se!" Amley je počasi odprla oči in nad sabo zagledala gospo Howston, ki jo je zaskrbljeno opazovala. "Si v redu?" jo je sočutno vprašala in ji potipala potno čelo, "Štiri ure si spala, ubožica."
Amely se je nasmehnila. "V redu sem," je potihem rekla in se vsedla. "Koliko pa je sploh ura?"
"Sedem," je rekla Matilda, "Boš prišla jest večerjo?"
Amely je le pokimala in počakala, da je gospa Howston odšla iz sobe. Nato je previdno vstala in se počasi odpravila do kopalnice. Obstala je pred ogledalom in nemo zrla v svoj odsev. Razmršeni, rjavi lasje so ji prosto padali po ramenih in ji padali čez čelo, njene oči pa so bile še vedno rdeče od joka. Odprla je pipo, da je iz nje pritekla hladna voda. Zajela jo je v dlan in si z njo umila obraz. Bil je prijeten občutek, ko so ji kapljice hladne vode polzele po licih in božale njen objokani obraz.


Ko je prišla na večerjo sta za mizo že sedela gospod in gospa Howston ter jo čakala. Amely je tiho sedla na svoj stol in v tišini so začeli jesti. Nihče ni spregovoril. Slišalo se je rožljanje žlic, ki so zajemale hrano iz krožnika.
Turobno tišino je prekinila šele gospa Howston. "Amely," je začela, "zate imava veselo novico," nekoliko je obstala in pogledala Amely, ki je z zanimanjem opazovala. "Razmišljala sva... Glede tabora z Jamesom. Misliva, da si dovolj odgovorna in..."
"Ne!" jo je odločno prekinila Amely. Tom in Matilda sta jo začudeno pogledala. Tudi sama je bila nekoliko presenečena nad svojim izpadom, zato je nekoliko tišje nadaljevala: "Z Jamesom sva končala."
"Kako končala?" je zbegano vprašala gospa Howston. Zdaj ji ni bilo nič več jasno. "Sta bila kdaj..."
Amely je vstala od mize. "V sobo grem, nisem več lačna," je rekla ter zapustila sobo, Matilda in Tom pa sta zbegano gledala za njo.

Tisto noč Amely ni mogla spati. Premetavala se je po postelji in razmišljala. O Jamesu. Spominjala se je vseh čarobnih trenutkov, ki sta jih doživela skupaj, poljubov in pogledov. Ni mogla razumeti zakaj ji je to storil. Hkrati pa jo je, že od dneva od kar je izvedela, da je posvojena, obdajalo mnogo vprašanj. Vprašanj na katera je želela dobiti odgovore. Čeprav je to misel odrivala stran, se je ta vedno znova vračala k njej. "Obiskala bom mamo," si je rekla. "Rabim odgovore."