*i*Vsem mojim bralcem in bralkam, ki ste me spremljali na moji poti. Brez vas mi ne bi uspelo. Hvala. <333*i*
__________
Že mesec dni je minil od takrat in vse se je uredilo...
Amely je še vedno živela pri svojih skrbnikih, saj namreč ni želela, da bi bila gospod in gospa Howston prizadeta. Pa tudi rada ju je imela in hotela se jima je oddolžiti za teh petnajst let. Za petnajst let ljubezni...
Skoraj vsak teden se je dobila z mamo in Jamesom in to so bili zanjo eni najlepših trenutkov. Družili so se, se smejali in zabavali. In Amely je končno ugotovila kaj pomeni imeti mamo.
Življenje se je obrnilo na boljše. Zanjo in za ostale. Ni si mogla predstavljati boljšega izida za vse.

Tega dne je Amely izmučena prišla iz šole. Za njo je bil dolg in naporen dan.
Ko je prišla v hišo je zavila naravnost v kuhinjo in si pripravila skodelico toplega čaja ter iz omare vzela domače medenjake in si vse to odnesla v dnevno sobo. Zleknila se je na fotelj in prižgala televizijo.
Nenadoma ji je zazvonil telefon. Pogledala je na zaslon. Na njem je pisalo: *i*Pridi, danes ob 4ih v kavarno. Tam te bova čakala z mamo. James.*i*
Amely se je nasmehnila in pogledala na uro. 15.15. Imela je še dobro uro, da se je pripravila.
_____
Vstopila je v majhno, lično kavarno. Stene in tla so bile iz hrastovega lesa iz stropa pa so visele luči, ki so na sobo metale prijetno svetlobo.
V kotu, pri majhni mizi je zagledala Jamesa in mamo. Ko sta jo opazila sta ji pomahala in stopila je do njiju.

"Hej! Kako si, ljubica?" jo je vprašala mama, ko je prisedla h njima.
"V redu, čeprav imamo v šoli trenutno kar veliko dela in sem nekoliko utrujena." ji je odgovorila Amely.
"Oh, saj bo. Še nekaj mesecev pa bodo počitnice." nato je utihnila. "Vesta zakaj sem vaju povabila sem?"
Tako James kot Amely sta odkimala.

"No... Hotela sem se vama nekako še enkrat opravičiti za vse... Vesta... Ko gledam svojo preteklost, ugotavljam koliko napak sem storila, koliko napačnih odločitev sem sprejela,... A vseeno se sprašujem: Kaj bi bilo, če bi se odločila drugače? Bi vidva še obstajala? Vesela sem, da je tako kot je, ampak mi je tudi žal. Žal mi je za to kar sem vama naredila. Nikoli vama ne bom mogla vrniti pravega otroštva kot ga imajo skoraj vsi otroci in... " Ni mogla nadaljevati. Njen glas se je tresel in po licu ji je stekla solza. Solza ljubeče in skrbne matere.
James in Kate sta jo objela."Ne joči mama. Važno je, da smo sedaj skupaj. Veva, da naju imaš rada in vedno bo tako."

*i**b*Konec*b**i*

Aaaa ne morem verjettt, da sem to napisala! Ne morem verjet, da sem napisala KONEC! Omgg js sm tok vesela, ponosna nase in... Kr pobralo me bo od sreče. Končala sem svojo prvo bolj resno zgodbo!!!
Hvala, hvala, hvala vsem, ki ste me spremljali na moji poti!
Zdej gledam za nazaj. Kok truda je blo vloženga v to, kok časa in vsega... Ampak mi je uspelo. In to pred vsem zaradi vas, moji dragi. Ja, zaradi vas, vašihih čudovitih besed, komentarjev, spodbud... Dolgujem vam en velik HVALAA!!!
V smetišnico nameravam objaviti zahvale za vse, ki ste me spremljali, da se še vsakemu posebej zahvalim za podporo...

Želim vam en ress ress res čudovit dan. <333

Vaša presrečna 13letnicaa