Kelly je pokimala, a sem vseeno videla, da nekaj ni v redu. Naposled je zakopala obraz v dlani in iz oči so ji pritekle solze.
»Grozno je. Sploh ne veš kako…« Potem je jokala naprej.
»Ne. Ne vem. Pridi. Ne moreš ostati tu,« sem rekla in vstala. Prijela me je za roko in pohiteli sva iz jedilnice. V sobo nisva upali, zato sva odšli v prostor za druženje. Tam sta sedeli le Kaya in Emely in se nekaj pogovarjali. S Kelly sva sedli na drugo stran prostora.
»Boš ostala v šoli?« sem vprašala.
»Bom. Vsaj do počitnic,« je odvrnila. Sploh ne vem, zakaj mi je toliko pomenila. Saj sem jo poznala šele tri mesece in nisva imeli nobenih posebnih odnosov. Kot bi mi zaupala, ker se meni tudi dogajajo grozne stvari. Ampak tega ni vedela. Ne še.
»Se strinjaš, da na plesu paziva druga na drugo? Če so umorili mojo sestro bodo mogoče hoteli še mene.«
Pokimala sem. Le, da nisem vedela, koliko bo ona lahko pazila name. Ni bila močen elemental zraka. A vseeno se je splačalo paziti nanjo.
Ko so se drugi vrnili smo se šli resnica ali izziv. Na mizi smo vrteli palico in tisti, na kogar se je obrnila konica je spraševal, drugi je odgovarjal. In konica se je zavrtela na Victorio. Druga sem bila jaz. O. Ne!
»Resnica ali izziv?«
Razmišljala sem. Kaj zdaj? Ne vem! Začutila sem Kellyino roko na svoji rami.
»Resnica.« Takoj ko sem to rekla mi je postalo žal. Victorii se je po obrazu razlegel nasmeh in prijelo me je, da bi ji ga sploščila s palico na stedini mize.
»Kdo ti je všeč?« je vprašala z užitkom v glasu. Imela me je. Hotela je, da se osramotim pred drugimi in Hunterju pokažem, da sem lažnivka. Vedela je, če bom lagala. Molče sem obsedela v stolu in se delala, da sem gluha. *i*Tole je ka-ta-stro-fa!*i* sem obupano pomislila.
»Imam te. Vem. Vem, če boš lagala. Noo. Povej,« je rekla Victoria. Ujela sem Hunterjev pričakujoč pogled in hitro pogledala stran. Vedel je. Ves ta čas. Kako grozno sem skrivala ljubezen. Vsi so vedeli. Ves čas. Vedo. A zdaj to hočejo slišati iz mojih ust. Zame ni bilo več rešitve.
»Ne velja! Tega ne smeš vprašati!« Kelly je kljubovalno strmela v Victorio. Ta se ni ganila. Le srepela je vanjo. In Kelly je srepela nazaj.
»Prav!« Victoria se je vzravnala. Kelly je vstala in me potegnila za roko. Potem me je skoraj odvlekla iz prostora za druženje. Še vedno nisem mogla verjeti, da se je postavila zame. Vedno je bila za svojo sestro. Odpeljala me je v sobo. Spet je bila enaka, kot prej. S Kelly sva sedli na mojo posteljo.
»A je Cindy imela kakšen dnevnik?« sem vprašala Kelly, ker se mi je porodila ideja.
»Ne. Ni,« je nesrečno odvrnila. »Vedela sem vse njene skrivnosti. Le da ona ni vedela mojih.« Takrat se je ugriznila v ustnico.
»Saj bo,« sem jo skušala potolažit.
»Grozno je. Sploh ne veš kako…« Potem je jokala naprej.
»Ne. Ne vem. Pridi. Ne moreš ostati tu,« sem rekla in vstala. Prijela me je za roko in pohiteli sva iz jedilnice. V sobo nisva upali, zato sva odšli v prostor za druženje. Tam sta sedeli le Kaya in Emely in se nekaj pogovarjali. S Kelly sva sedli na drugo stran prostora.
»Boš ostala v šoli?« sem vprašala.
»Bom. Vsaj do počitnic,« je odvrnila. Sploh ne vem, zakaj mi je toliko pomenila. Saj sem jo poznala šele tri mesece in nisva imeli nobenih posebnih odnosov. Kot bi mi zaupala, ker se meni tudi dogajajo grozne stvari. Ampak tega ni vedela. Ne še.
»Se strinjaš, da na plesu paziva druga na drugo? Če so umorili mojo sestro bodo mogoče hoteli še mene.«
Pokimala sem. Le, da nisem vedela, koliko bo ona lahko pazila name. Ni bila močen elemental zraka. A vseeno se je splačalo paziti nanjo.
Ko so se drugi vrnili smo se šli resnica ali izziv. Na mizi smo vrteli palico in tisti, na kogar se je obrnila konica je spraševal, drugi je odgovarjal. In konica se je zavrtela na Victorio. Druga sem bila jaz. O. Ne!
»Resnica ali izziv?«
Razmišljala sem. Kaj zdaj? Ne vem! Začutila sem Kellyino roko na svoji rami.
»Resnica.« Takoj ko sem to rekla mi je postalo žal. Victorii se je po obrazu razlegel nasmeh in prijelo me je, da bi ji ga sploščila s palico na stedini mize.
»Kdo ti je všeč?« je vprašala z užitkom v glasu. Imela me je. Hotela je, da se osramotim pred drugimi in Hunterju pokažem, da sem lažnivka. Vedela je, če bom lagala. Molče sem obsedela v stolu in se delala, da sem gluha. *i*Tole je ka-ta-stro-fa!*i* sem obupano pomislila.
»Imam te. Vem. Vem, če boš lagala. Noo. Povej,« je rekla Victoria. Ujela sem Hunterjev pričakujoč pogled in hitro pogledala stran. Vedel je. Ves ta čas. Kako grozno sem skrivala ljubezen. Vsi so vedeli. Ves čas. Vedo. A zdaj to hočejo slišati iz mojih ust. Zame ni bilo več rešitve.
»Ne velja! Tega ne smeš vprašati!« Kelly je kljubovalno strmela v Victorio. Ta se ni ganila. Le srepela je vanjo. In Kelly je srepela nazaj.
»Prav!« Victoria se je vzravnala. Kelly je vstala in me potegnila za roko. Potem me je skoraj odvlekla iz prostora za druženje. Še vedno nisem mogla verjeti, da se je postavila zame. Vedno je bila za svojo sestro. Odpeljala me je v sobo. Spet je bila enaka, kot prej. S Kelly sva sedli na mojo posteljo.
»A je Cindy imela kakšen dnevnik?« sem vprašala Kelly, ker se mi je porodila ideja.
»Ne. Ni,« je nesrečno odvrnila. »Vedela sem vse njene skrivnosti. Le da ona ni vedela mojih.« Takrat se je ugriznila v ustnico.
»Saj bo,« sem jo skušala potolažit.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Kako dobra zgodba! Imaš moj :heart: In komaj čakam drug del!:heart_eyes:
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:heart::hugging:fuuulll koi cakam na naslednji delll
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
komaj čakam na nasljednji del:grinning:
2
Moj odgovor:
Sofii
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Depresija?
Zdravo... sm dekle stara 13-14let.. ze kar neki casa se pocutm mal depresivno. Ne vedno in vsak dan amoak skoraj vsak dan. Velikokrat sem narobu joka, če mi starši kej rečejo sm takoj občutljiva ipd... Počutm se "prazno" in kot da nikoli ne bom mela nevem... prjatlc k so res tko "best" al oa fanta al pa kej...Pa tko vedno če se kdo neoočut ok se pogovarjam z njimi in jih poslušam in vsem pomagam ampak vedno ostale postavm pred sebe. In pol če komu povem svoje tezave vsaj mal prb,izn recejo ja sej men se tud to dogaja al pa jim vseeno.. Kar se tud dogaja je da razmišljam o tem kako bi bla vitkejsa! naj se izbruham da izgubim hrano itd... 2 ali 3 sem pomislila o self harmingu.... Kaj naj naredim? Nimam obcutka kako resno je ker vem da obstajajo ljudje z hujšimi težavami in resnimi oblikami takih bolezni? amapak kaj naj naredim?
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(212)
Srednje.
(147)
Ni mi všeč.
(40)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
tul so cuteeeee:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:
omgggg njamiiii:yum::yum::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes: ...
horoskoppppppppppppppppppppppppppppppppppppppp
ppppppppppppppppppppppppppppppppppppppp