Vse smo planile naprej. In res. Kelly je kazala na črno postavo, ki se je v ozadju tiho premikala. Potem je nekaj zažarelo in zatisnile smo si oči. Ko dsmo spet pogledale, je bil televizor ugasnjen. Kelly je prijela za daljinec in skušala ekran prižgati. Nič.
Emma je zaklela in skušala najti rešitev. Jaz sem se sklonila nad kable in skušala ugotoviti rešitev. Aha!
»Prekurjena napeljava!« sem poročala. Vse so zavzdihnile. Razkropile smo se v sobi. Kaya je prišla k meni.
»Greva. Kmalu bom imela preizkus, ti pa takoj za mano,« je zašepetala. Pokimala sem. Prijela me je za roko in odšli sva iz sobe. Odpravili sva se po hodniku in prišli do preizkusne dvorane. Stisnila mi je dlan.
»Vso srečo,« sem ji zaželela. Kaya je pokimala. Naredila je globok vdih in vstopila v dvrano. Potem se iz nje ni slišalo niti glasu. Postajalo me je vse bolj strah. Minute so minevale, vse večji občutek obupa sem imela. Kot bi nekaj sevalo slabo voljo in obup. Zadregetala sem. Zdaj. Nič se ni zgodilo. Oddahnila sem si. Skrbelo me je za Kayo.

Čez približno pol ure so se vrata odprla in ven je prišla Kaya. Na obrazu ji je igral nasmeh, na njeni temni koži pa sem videla kaplje potu.
»In?« sem jo previdno vprašala.
»Čarovnica,« je skomignila. Položila sem ji roko na ramo. Potem sem iz notranjosti dvorane zaslišala svoje ime.
»Paige Hill!«
Naredila sem globok vdih. Kaya mi je dala spodbuden pogled in šepnila: »Saj te ne moti, da odidem v sobo?«
»Kar pojdi,« sem ji šepetaje odgovorila. Čarovnica me je hvaležno pogledala in se obrnila ter odšla. Vstopila sem v dvorano. Bila je prazna. Zmedeno sem se ozrla naokrog. Kaj bom v prazni dvorani? Nenadoma so sse pred mano prikazale mize, polne odraslih moških in žensk. Na sredini miz pa je bila črnolasa ženska. Bila je vilinka. Lepa vilinka. Premerila me je od glave do pet in me spomnila na Hannah. Zadržala sem se, da se nisem stresla. Vilinki se je na obrazu zarisal presenečen izraz, drugi pa so nekaj zapisali. Nerodno sem se prestopila z noge na nogo. Ostali so spet nekaj zapisali. Imela sem občutek, kot da spremljajo vsak moj gib. Naposled je ženska na sredini začela govoriti.
»Dobrodošla Paige. To je preizkusna dvorana, kjer bomo vodeli, katero bitje si. Če si človek, se vrneš domov in NE govoriš o magiji. Jaz sem Angelina, zate gospa Evans. Ostali tu pa so komisija. Tvoj prvi preizkus je bil že mimo. Zdaj preidemo na drugega.«
Nenadoma sem se znašla na mehkih tleh v popolni temi. Pojavila se je svetloba in bila sem v gozdu. Lahen vlažen veter mo je mršil lase in vohača sem iglice in vlago. Gozd je bil prečudovit. Trava na tleh je bila puhasta in vlažna. Ob čudovitih drevesih so bile rdeče mušnice, vse skupaj je izgledalo kot resnična čarovnija. Okrog so letale travne vile in se svetile v različnih barvah. Bila je tišina. Ugotovila sem, da sem bosa. Hodila sem skozi gozd in čutila mehko travo pod nogami. Prišla sem do majhnega potočka, okoli katerega so rasle rože. Legla sem na travo in gledala v nebo. Slišala sem prelepo glasbo. To pa se je nenadoma stemnilo. Dvignila sem se. Ves gozd je gorel v rdečih plamenih. Planila sem se na noge in se ozrla okrog sebe. Nič več ni bilo čarobno, kot prej. Bilo je grozljivo. Videla sem vile, ki so zgorele v pepel in živali, ki so bežale pred ognjem. Nenadoma je bilo vse črno. Ničesar nisem videla. Prižgale so se posamezne bakle na ozkem kamnitem hodniku. Kako sem se znašla tu? Stopila sem naprej. Previdno sem hodila po hodniku naprej. Prišla sem do velike kamnite dvorane, ki je bila še vedno razsvetljena le z baklami. Nenadoma je nekaj planilo name. Prikovalo me je k tlom. Z nekaj brcami sem se ga znebila. Vstala sem, a je bil pripravljen. Porinil me je ob steno, mislila sem, da me bo speštal. A me ni. Roke mi je potisnil v okove in onesposobil noge. Ne vem, kako je to naredil. Bil je fant. Nekaj let starejši od mene. Potem je izvlekel nož. Z grozo sem ga opazovala. Zarezal je v mojo nadlaket. Hotela sem zavreščati, pa se je iz mojih ust izvil le dolg boleč stok. Fant je nadaljeval. Več zarez ko je naredil, hujša je bila bolečina in težje sem jo prenašala. Ko je zarezal desetič, je moje telo, bolečino in misli, presekal moj lasten krik bolečine.

***
Ojla pilovci!
Upam, da vm je tale zgodba všeč. Če vm je všeč plis dejte al pa komentirejte. Obojga sm zlo vesela.
Lp,
lolygirl