UVOD
leto 1907
Sallyin dnevnik:

Zakaj se mora to dogajati ravno meni? Življenje je postalo temačno in včasih vidim meglo čeprav je ni. To je moj zadnji zapis in upam, da ga bo kdo prebral. Ko sem bila še majhna sem verjela v čudeže, v princa, ki bi nekega dne na belem konju prigalopiral mimo moje vasice me poročil ter me vzel s sabo v svoje kraljestvo; v dobre vile, pravične vladarje ter mir. Nič od tega se ni uresničilo. Še vedno sem Sally. Še vedno sem tista grda in zapuščena Sally, ki gnije v svoji leseni baraki ter popiva dolgo v noč. Tista Sally, ki še vedno verjame v neizmirno lepoto in zaželenost čeprav se nič ne bo uresničilo. Tista Sally brez moža in otrok. Tista Sally, ki ima samo staro, leno mačko za družbo. Tista Sally, ki je podnevi služabnica na gradu. Tista Sally, ki je kot majhna verjela, da se bo zgodil čudež pa se ni. Tista Sally, ki je izgubila starše zaradi tega, ker sta ji starša, ko ji je šelo le 5 let prinesla hrano z grada. Zato sta bila seveda ubita... Tista Sally, ki jo je vzgajala kruta žesnka za katero nima pojma kako je prišla pod njeno skrbništvo. Dosti imam življenja. To je moj zadnji zapis. In to sem že zapisala. Kdorkoli to bere... Verjemi v čudeže. Tebi se bodo zgodili. Svoje dobro sem žrtvovala zate. Čeprav nimam pojma kdo si. Sledi svojim sanjam!

Sally

ZAČETEK

leto 2022
Anna

Roke so se mi tresle. Potila sem se in vedno težje sem dihala. To sem napisala jaz. V preteklem življenju. Z rok mi je padel dnevnik mene vbistvu mene, ko sem bila še Sally. Kako sem bila lahko tako nesrečna? Krute bele stene moje sobe so pritiskale name kot še nikoli. Postalo mi je slabo. Najraje bi bruhala a sem se zadržala. Stekla sem do svojega ogledala, da se bi prepričala, da nisem Sally. Ne. Nisem bila Sally. Bila sem jaz Anna. Čeprav sem iz Sallyjenega dnevnika lahko razbrala, da ni bila ravno lepa je bilo pri meni ravno nasprotno. Sovražila sem svojo lepoto. Kamorkoli sem šla so za mano gledali tako mladi kot stari moški. Moram priznati med njimi so bile tudi ženske, ki so se kuhale v ljubosumju a pustimo zdaj to. Moji valoviti rjavkasti lasje so mi padali na ramena. Moje oči so bile temno rjave barve. Kot mamine. A nisem se mogla sprijazniti s tem, da sem obstajala veliko prej kot sem se rodila. Je bila pred Sally še katera? Rožnate ustnice so mi zadrhtele ob te misli. V meni je Sally in v Sally sem (bila) jaz. Ampak kako je to možno? Postajala sem panična. Vse moje 15 letno življenje je postajalo nesmiselno. Vse ljubezni, vsa prijateljstva... Vse to je Sallyino. Ona mi je dodelila tako osebnost. Ampak mogoče je tudi moje? Misli so me vedno bolj begale. V krogih sem divjala po svoji sobi medtem pa se zaletavala med najrazličnejše predmete. Ni mi bilo mar. Zakaj mi je Elizabeth sploh pokazala ta dnevnik? Je vedela, da mi bo s tem uničila življenje. Po licih so mi spolzele tople, biserne solze. Pustila sem, da so mi tekle in tekle, in tekle, in tekle, in tekle, in tekle... Iz mojih ust se je izvil nemočen krik. Bila sem na tleh. Tako psihično kot fizično. Vrtelo se mi je...