OJLA!!!!! Oprostite, da tako dolgo ni bilo novega dela, ampak vso besedilo se mi je izbrisalo. Uživajte v novem delu in upam, da vam bo všeč.

Kako smo se lahko spet ločili? Jaz sem vsega kriv. Jaz sem predlagal, da se ločimo. Spet sem bil vsega kriv jaz. Iskal sem pot ven, a je nisem našel.
''Pando, veverica, hrček!'' je odmevalo po labirintu.
''Kje sta?'' sem ves čas spraševal.
Takrat pa se mi je utrnila zamisel.
''Kar pojdita do središča! Se dobimo tam!'' sem predlagal.
Čimprej sem hotel priti do središča, da vidim prijatelja. Ampak mi kar ni in ni uspelo najti prave poti.
Vsakič sem se vrnil do istega štora. Spet sem šel pogledat okrog če slučajno najdem pravo pot. In seveda sem se spet znašel pri istem štoru.
''Mogoče pa je namig?'' sem pomislil.
Potrkal sem na štor.
''Je kdo tukaj?'' sem vprašal.
''Zakaj me motiš?'' se je zaslišalo.
Iz štora je prilezel star in zguban jazbec.
''Oprostite gospod. Ali mogoče poznate pot do središča. Veste s prijatelji…'' še nisem dokončal ko me je prekinil '' Ja, ja, poznam. Ampak za pravo pot moraš najprej storiti tri naloge.
''Ojoj'' sem si mislil.
''Torej prva naloga. Gepardu Gregorju ukradi kosilo'' mi je rekel.
''Kaj? Kaj če me poje?'' sem protestiral.
''To ni moj problem'' je rekel jazbec in izginil nazaj v nekakšno votlino pod štorom.
Nekaj časa sem premišljeval, če je to sploh pametna ideja. Ja moram to storiti. Za hrčka in veverico. Počasi sem se odvlekel do geparda. Na srečo je bil čas za počitek in Gregor je spal. Ko sem mu že hotel vzeti kosilo, se je zbudil. Pogledal me je z ogromnimi očmi in jaz sem jo ucvrl v bližnjo luknjo. Bilo je zelo temno in nekaj je začelo neznansko smrdeti.
''Fuj, kaj je to?!'' sem se zgrozil.
''Ven iz mojega brloga!'' reče stvar.
Hitro sem stekel ven in pogledal nazaj noter. Notri je sedela svinja bradavičarka.
''Joj oprostite, nisem vas hotel motiti'' sem se opravičil.
Pogledal sem nazaj h Gregorju in na srečo je spet zaspal. Še bolj tiho kakor prej sem se odplazil do njega in pograbil meso. Šel sem nazaj k jazbecu in mu pred štor vrgel gepardovo kosilo. Počasi se je privlekel ven in osuplo pogledal.
''Kako ti je to uspelo? Tega ni storil še nihče'' je povedal z izbuljenimi očmi.
''No zdaj pa mi hitro povej, kakšna je druga naloga'' sem hitel.
''No v redu. Hm…sem se že spomnil. Krokodilu odtrgaj eno lusko'' mi je rekel.
''Zakaj spet tako nevaren izziv?!'' sem vprašal.
Odšel sem do reke in tam videl krokodila. Bil je velik in zgledal je nevarno. Nisem hotel spet tvegati, zato sem ga brez obotavljanja vprašal:
''Gospod lahko dobim eno vašo lusko?''
''Kaj, a si nor, to zelo boli!'' mi je zasikal nazaj.
''Ja, ampak veste nujno jo rabim…..'' nisem uspel dokončati povedi.
''Ja, ne, pa tudi, če jo rabiš, jaz ne dam svoje luske!'' me je prekinil.
Nekaj časa sem premišljeval kaj naj in nato sem se spomnil.
''Kaj pa če pogledava, če imate kakšno na tleh?'' sem predlagal.
''Ja lahko'' je rekel.
Iskala sva po tleh in končno našla lepo bleščečo lusko.
''Hvala za pomoč'' sem se mu zahvalil.
Odhitel sem nazaj k jazbecu in mu pokazal lusko.
''Pa si prepričan, da je bila odtrgana?'' ni bil čisto prepričan.
''Ja ja seveda'' sem hotel zveneti čimbolj prepričljivo.
Ker je bil že star in slaboviden je na srečo nasedel.
''No zdaj pa k zadnjem izzivu'' je rekel ''Na najvišjem hribu savane raste posebna cvetlica. Imenuje se Kakrit. Pojdi tja, jo naberi in mi jo prinesi''.
''Nič lažjega'' sem bil vesel.
''Ooo, ne tako hitro'' me je prekinil.
''Kaj?'' sem rekel ko sem skoraj že šel.
''Do nje ni lahko priti'' mi je povedal.
''Zakaj?'' sem bil presenečen.
''Do nje lahko prideš, le da jo dobiš je malo težje'' mi je rekel počasi.
''Kaj pa moram storiti, da dobim ta Kakrit?'' sem ga vprašal.
''Po njej moraš potresti Laran'' mi je rekel modro.
''Laran? Od nekje se mi zdi znano'' sem pomislil.
Sem se že spomnil, ampak ojoj. LARAN JE ZA MORSKE PRAŠIČKE SMRTNO STRUPEN!!!!!!!!!!!

Tako. To je bil že 9 del Pandotovih dogodivščin. Upam, da vam je bil všeč.
Imejte pujsastičen:hamster::hamster::hamster::hamster: dan in se zabavajte.
Vaša dragon girl