Vem da je bil zadnji del 6. dela kr napet... pa malo je trajalo:sweat_smile:
Ampak sem se vseeno skup spravla nov drl napisat.:grin:
So...

Zastal mi je dih. Postalo mi je vroče. Imela sem potne roke. Nato me je zazeblo, oblila me je kurja polt... Postala sem nekoliko omotična. Komaj sem se držala na nogah... Potem mi je postalo slabo. Ampak začuda nisem padla v nezavest.
''Rose? Si ok?'' je nekoliko presenečeno vprašal šef.
''Jaz, se ne počutim em...naj-naj-najboljše. Od-d-pušče-na-na?"
Komaj sem spravila stavek skupaj.
Tedaj se je začel šef na polno smejat. Kar tako. Ali pač?
"A se hecaš? Nasedla si! Nasedla je! Buahahahaha.'' Kar pokal je od smeha.
''Res si mislila...? Buahahahahahaha!''
Od smeha je dejansko padel s stola. Jaz pa sem tam stala in ga gledala. Okorno in počasi se je vstal.
''Malo, ste, ste me prestrašili gospod. Malo, veliko, zelo.'' sem izdavila.
''Oprosti, to ni bil moj namen. Lepo te prosim! Saj si komaj prišla! Kar pa se tiče zadeve, imaš precej zanimivo stališče. Prav imaš, ne smemo biti površni. Dopustiti je potrebno vsako možnost. Kar se tiče Olivie... mislim, da zdaj res noče biti tvoja partnerka... Tako da ti v celoti predajam primer.''
To me je precej razvedrilo. Kakšen šok!
''Mislim da lahko greš. Če želiš ti lahko pomagam najti to gospo.''
"Mislim, da bom zmogla. Hvala.''
Tako sem se odpravila iz njegove pisarne. Točno sem vedela kje moram začeti. Kaj ko kar...
Pri Olivii.