Tako, nov del.

...Vzela je svojo jakno iz obešalnika in jezno odšla iz pisarne. Nato je zaloputnila z vrati. Oba z šefom sva bila vidno v šoku. Emmmm...
"Rose, izkazala si se. Kar se tiče Olivie, pogosto je slabe volje. Nič nima proti tebi. Vendar želi biti vedno najboljša. Kar pa se tiče tvoje sklepanja... Wow, nekoč sem bil kriminalist, ampak tole, tole pa je bila porcija! Kako si vse to vedela?" je osuplo izdavil šef.
"Gre le za opazovanje in preprosto sklepanje gospod šef." mu povem.
"Mi razložiš kako si prišla do te ugotovitve," me ne nato prosil šef.
"Prav, torej ko sva prišli na kraj zločina sem nekaj opazila. Bile so po tleh raztresene pločevinke. Nato sva hoteli z Olivio vstopiti, a naju je zaustavil gosod... a ja Pablo. Potem, sva se z njim ogovafnali kakih 5 minut. Vmes sem enkrat pogledala proti pločevinkam, tam pa je bila le še ena. Nato sva z Olivio vstopili in še vedno je bila tam. Olivia je šla pogledat in čeprav je bila na tleh jo je hitro pobrala in rekla, da ni ničesar. Pablo je nato zaključil, da so najbrž že pospravili. Vendar jaz osebno mislim, da se kraja zločina ne spreminja ali posega vanj." sem mu povedala.
"Tako torej. Odpuščena si." je čisto mirno rekel šef.

Se nadaljune...

Tak upam da vam je ok.