Hej jst pisem svojo novo zgodbo, upam da bo dobra in vambovsec. in upam da vam bo vsec:smile::grin::upside_down:







*b*VELKARA*b*

Pogledala sem se v ogledalo in si nanesla še zadnji sloj temno rdeče šminke. Cmoknila sem z ustnicami in se nasmehnila, da sem razkrila svoje vampirske podočnike. Hitro sem zmetala skoraj porabljen puder in druga ličila v toaletno torbico. Morala bi si kupiti nov puder, saj sem imela zadnje čase prav vampirske podočnjake, ki sem jih poskušala prekriti s tonskimi nanosi pudra v prahu. Pogladila sem si vranje črne ravne lase. Morala bi si jih postriči. Zazvonil mi je telefon. Pograbila sem ga s mize in pogledala kdo me kliče. Draven. Javila sem se.
"Živjo."
"Velkara! Kje si?" me je brez pozdrava napadel Draven.
Zavila sem z očmi: "Ja, saj takoj pridem."
Vzela sem majhno torbico, ki je visela na stolu pred mizo, vanjo vtaknila telefon in si jo zavihtela čez ramo. Še zadnjič sem se pogledala v ogledalo in si pomežiknila.



*i*DRAVEN*i*

Z Mortesso sva čakala pred vhodnimi vrati Velkarine hiše, ki bi jo lahko prej kot hišo opisali kot manjši dvorec. Že dobrih dvajset minut sva čakala nanjo in še vedno je ni bilo.
"Kmalu bi morala priti," sem rekel Mortessi.
Vrata so se silovito odprla in izstopila je Velkara v dolgi rdeči oprijeti obleki. Precej značilno zanjo.
"Hej, oprostita za zamudo-" je začela Velkara, ampak jo je prekinila Mortessa:"Ja ja, saj je v redu. Vedno zamujaš, sva se že navadila po 3 letih prijateljstva."
Velkara se je nedolžno nasmehnila.
Pogledal sem ju in rekel:" Mudi se nam. Nimamo časa za zlajnane razprave o Velinih težavah v točnosti. Zamudili bomo na Carmillino zabavo, če ne pohitimo."
Prikimali sta in začeli smo hoditi s hitrim tempom. Iz žepa sem potegnil telefon in pogledal na uro. Triinsedemdeset minut čez sedmo zvečer. Še osem minut do začetka. Lahko pridemo še pravočasno.