Pisalnica
Na stolu za mizo, je sedel lord Karl oziroma moj oče. Lord Karl je bil moj oče. Imel je enake črne lase, kot jaz, zelene oči in vampirsko bledo polt. Ni izgledal star, mlad pa tudi ne. Prekrižala sem roke na prsih in mu namenila trmast pogled. Sedla sem na stol nasproti njega.
»Nives,« me je okaral. »Kaj za vraga si počela?«
Na to nisem odgovorila. Nisem hotela, da bi mislil, da sem mevža.
»Človeka si pustila pri življenju,«je jezno nadaljeval. »Zanesel sem se nate. Razočarala si me hči.« Moj oče zelo redko uporabi izraz hči. To me je presenetilo. Še vedno sem bila tiho. Imel je prav. »Veš, da si s tem ogrozila celo civilizacijo. Mahkužna si.« To me je razbesnilo.
»Nisem. In zakaj moramo ubijati. Ker smo rojeni za to? Se mi kar zdi,« sem se predrzno posmehnila. Izzivala sem ga. A očetu se je čez obraz razlezel besen nasmeh.
»Daj mi meč,« mi je rekel skozi zobe, kar je počel kadar je zadrževal jezo. Zmedel me je. Odpela sem si meč s hrbta in mu ga dala. »Nož obdrži. A meč bom začasno vzel jaz.« Razprla sem usta.
»OČE! Zakaj moram ubijati?!« sem ga bolj nahrulila, kot vprašala. A on me je odslovil. Besno sem vstala in odšla iz pisarne. Za seboj sem zaloputnila vrata in upala, da bodo moje vampirske moči vrata zlomile, a jih niso.
»Nives,« me je okaral. »Kaj za vraga si počela?«
Na to nisem odgovorila. Nisem hotela, da bi mislil, da sem mevža.
»Človeka si pustila pri življenju,«je jezno nadaljeval. »Zanesel sem se nate. Razočarala si me hči.« Moj oče zelo redko uporabi izraz hči. To me je presenetilo. Še vedno sem bila tiho. Imel je prav. »Veš, da si s tem ogrozila celo civilizacijo. Mahkužna si.« To me je razbesnilo.
»Nisem. In zakaj moramo ubijati. Ker smo rojeni za to? Se mi kar zdi,« sem se predrzno posmehnila. Izzivala sem ga. A očetu se je čez obraz razlezel besen nasmeh.
»Daj mi meč,« mi je rekel skozi zobe, kar je počel kadar je zadrževal jezo. Zmedel me je. Odpela sem si meč s hrbta in mu ga dala. »Nož obdrži. A meč bom začasno vzel jaz.« Razprla sem usta.
»OČE! Zakaj moram ubijati?!« sem ga bolj nahrulila, kot vprašala. A on me je odslovil. Besno sem vstala in odšla iz pisarne. Za seboj sem zaloputnila vrata in upala, da bodo moje vampirske moči vrata zlomile, a jih niso.
Odgovori:
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!
