Živjo, nazaj sem! Se opravičujem ker tako doooolgo ni bilo novega dela, ampak bila sem zelo zaposlena. Enkrat sem ga že napisala, pa sem ga ponesreči zbrisala:cry:. No, kakorkoli, tukaj je:
Sanjala sem z odprtimi očmi. Emma me je potrepljala po rami. Vstala sem in začela govoriti: "Am, jaz sem Ma-ma-maja." Utihnila sem in si usta prekrila z dlanmi. Zadrževala sem dih, popolnoma sem otrpnila. Vsi so se smejali. Povedala sem vam že, da jecljam, ko sem živčna, ampak res sem upala, da se to ne bo zgodilo zdaj. Preveč me je bilo strah. Nisem mogla nadaljevati. Sedla sem. Potem je govoril Maks. Nihče ga ni poslušal, vsi pogledi so bili kot prilepljeni name.
Ko je bilo ure konec, sva šla z Maksom v pisarno socialne delavke, saj nama je morala dati ključe najinih omaric. Bila sva že pozna, zato sva se hitro poslovila in odšla na naslednjo uro. Emma me je še vedno čakala pred učilnico. "Pohiti že, pozni sva." se je jezila name. Vstopila sva v učilnico za matematiko. Nekaj sošolcev me je še vedno opazovalo, kot da sem bitje, ki je padlo iz vesolja. "No, no, no." sem slišala. Obrnila sem se in zagledala staro, nagubano učiteljico. "Koga pa imamo tukaj." me je ogovorila. "Am, jaz sem Maja." sem odgovorila. "Torej tvoj prvi dan pa že zamujaš." je rekla in me pogledala s pogledom, ki ga premorejo le učiteljice. "Sedi!" je zakričala. Nisem si pustila dvakrat reči. Stekla sem na prvo prazno mesto in se poskušala vesti kar se da vzorno. Moje srce je razbijalo. Čez le nekaj sekund me je učiteljica poklicala k tabli. "O, ne" sem pomislila. Vstala sem in se odpravila tja. Morda bi obstajala možnost, da bi vse skupaj preživela, če ne bi bilo tistega dekleta, s sivimi očmi, ki se spogleduje z mojim bratom. Ko sem hodila mimo nje mi je podstavila nogo. Precej nezrelo od nje, če pomislim. To se mi je nazadnje zgodilo, ko sem bila stara 10 let. No, kakor koli, tega nisem pravočasno opazila in naslednji trenutek sem se zvrnila po tleh kolikor sem bila dolga in široka. To je bila kaplja čez rob. V solzah sem stekla iz učilnice.
Dobro, upam da vam je všeč!
Sanjala sem z odprtimi očmi. Emma me je potrepljala po rami. Vstala sem in začela govoriti: "Am, jaz sem Ma-ma-maja." Utihnila sem in si usta prekrila z dlanmi. Zadrževala sem dih, popolnoma sem otrpnila. Vsi so se smejali. Povedala sem vam že, da jecljam, ko sem živčna, ampak res sem upala, da se to ne bo zgodilo zdaj. Preveč me je bilo strah. Nisem mogla nadaljevati. Sedla sem. Potem je govoril Maks. Nihče ga ni poslušal, vsi pogledi so bili kot prilepljeni name.
Ko je bilo ure konec, sva šla z Maksom v pisarno socialne delavke, saj nama je morala dati ključe najinih omaric. Bila sva že pozna, zato sva se hitro poslovila in odšla na naslednjo uro. Emma me je še vedno čakala pred učilnico. "Pohiti že, pozni sva." se je jezila name. Vstopila sva v učilnico za matematiko. Nekaj sošolcev me je še vedno opazovalo, kot da sem bitje, ki je padlo iz vesolja. "No, no, no." sem slišala. Obrnila sem se in zagledala staro, nagubano učiteljico. "Koga pa imamo tukaj." me je ogovorila. "Am, jaz sem Maja." sem odgovorila. "Torej tvoj prvi dan pa že zamujaš." je rekla in me pogledala s pogledom, ki ga premorejo le učiteljice. "Sedi!" je zakričala. Nisem si pustila dvakrat reči. Stekla sem na prvo prazno mesto in se poskušala vesti kar se da vzorno. Moje srce je razbijalo. Čez le nekaj sekund me je učiteljica poklicala k tabli. "O, ne" sem pomislila. Vstala sem in se odpravila tja. Morda bi obstajala možnost, da bi vse skupaj preživela, če ne bi bilo tistega dekleta, s sivimi očmi, ki se spogleduje z mojim bratom. Ko sem hodila mimo nje mi je podstavila nogo. Precej nezrelo od nje, če pomislim. To se mi je nazadnje zgodilo, ko sem bila stara 10 let. No, kakor koli, tega nisem pravočasno opazila in naslednji trenutek sem se zvrnila po tleh kolikor sem bila dolga in široka. To je bila kaplja čez rob. V solzah sem stekla iz učilnice.
Dobro, upam da vam je všeč!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
SUPER!!!!!!!!!!! NOV DEL TAKOJ!!!!!
2
Zari (trenutno nisem prijavljena)
Moj odgovor:
sem edina?
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
ne morm vec
<3
jst res ne morm vec handlat tega na dolgi rok... vec kot polovico svojga lajfa sem fat oziroma imam "prekomerno telsno tezo"... ko se pogledam v ogledalo me kar mine vsega...vse moje vrstnice so tok slim pa to, one nosijo crop tope pa dvodelne kopalke jaz pa oversize oblacila pa enodelke ker nimam nic za pokazat pa sploh - pocutim se prevec otesnjeno v njih. na morju ali na bazenu sem ves cas v vodi ali pa na plazi pokrita z brisaco. ze kar nekaj casa se :star:vam pac saj jem a v res majhnih kolicinah, shujsala sem ze 9 kg... ne pocutim se ok med sportom, pocutim se manjvredno in kot bi nekdo ves cas slonel za mojo ramo, buljil vame... v soli bi rekla da sem glavna tarca, sosolec oziroma vec njih me zbada/-jo, sosolke opravljajo... najbolj na tleh pa sem bila na opravljanju sportnovzgojnega kartona, ne recem, imela sem kar solidne rezultate, skoraj najboljse, a me je cisto potrlo, ko sem zagledala stevilko na tehtnici... imam pa 58 kg in 158 cm... jaz res ne vidim iskrice v tunelu, kako shujsati... imam pa res velike tezave s samopodobo, ze kot otroka so me sosolke odrivale stran, nekatere sem scasoma opazila v boljsi luci, nekatere to pocnejo se sedaj... prave prijateljice pa zares nimam, bodisi v soli, bodisi izven te... v soli pa me zbadajo tudi s t.i. "piflarko", mi govorijo da sem brezskrbna. mogoce mi gre na solskem podrocju res malo bolje, a brezskrbna pa res nisem...
sem edina, ki se srecujem s temi tezavami? ima katera kake nasvete, kako naj se spopadem s prekomerno telesno tezo? rotim pa vas, da mi ne govorite, da sem perfect in the way i am pa take fore... hvala vam, ker ste si vzeli cas zame, res cenim vaso pomoc<3
jst res ne morm vec handlat tega na dolgi rok... vec kot polovico svojga lajfa sem fat oziroma imam "prekomerno telsno tezo"... ko se pogledam v ogledalo me kar mine vsega...vse moje vrstnice so tok slim pa to, one nosijo crop tope pa dvodelne kopalke jaz pa oversize oblacila pa enodelke ker nimam nic za pokazat pa sploh - pocutim se prevec otesnjeno v njih. na morju ali na bazenu sem ves cas v vodi ali pa na plazi pokrita z brisaco. ze kar nekaj casa se :star:vam pac saj jem a v res majhnih kolicinah, shujsala sem ze 9 kg... ne pocutim se ok med sportom, pocutim se manjvredno in kot bi nekdo ves cas slonel za mojo ramo, buljil vame... v soli bi rekla da sem glavna tarca, sosolec oziroma vec njih me zbada/-jo, sosolke opravljajo... najbolj na tleh pa sem bila na opravljanju sportnovzgojnega kartona, ne recem, imela sem kar solidne rezultate, skoraj najboljse, a me je cisto potrlo, ko sem zagledala stevilko na tehtnici... imam pa 58 kg in 158 cm... jaz res ne vidim iskrice v tunelu, kako shujsati... imam pa res velike tezave s samopodobo, ze kot otroka so me sosolke odrivale stran, nekatere sem scasoma opazila v boljsi luci, nekatere to pocnejo se sedaj... prave prijateljice pa zares nimam, bodisi v soli, bodisi izven te... v soli pa me zbadajo tudi s t.i. "piflarko", mi govorijo da sem brezskrbna. mogoce mi gre na solskem podrocju res malo bolje, a brezskrbna pa res nisem...
sem edina, ki se srecujem s temi tezavami? ima katera kake nasvete, kako naj se spopadem s prekomerno telesno tezo? rotim pa vas, da mi ne govorite, da sem perfect in the way i am pa take fore... hvala vam, ker ste si vzeli cas zame, res cenim vaso pomoc<3
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
nessie? al neki tazga? preberi si to
https://svet24.si/novice/tujina/koncno-odkrili-posas



Pisalnica