Hej!!! Se opravičujem, ker tako dooooolgo ni bilo novega dela (že spet), ampak saj veste, šola... Od zdaj naprej se bom potrudila nov del objaviti vsaj enkrat na teden. No tukaj je:
Videla sem Emmo, ki je odprla vrata, da bi mi sledila in slišala učiteljico, ki je zakričala, naj sede. Stekla sem v stranišče in se sesedla na tla. Za nič na svetu se nisem hotela vrniti v učilnico. Vedela sem, da bo me bo kmalu nekdo prišel iskat in ne bom imela izbire. Ne morem ostati tu. Moja torba je bila v učilnici, ampak sem telefon in denarnico imela pri sebi. Takrat sem dobila idejo. Lahko bi samo odšla.Starši bodo izvedeli in bom v težavah, ampak ne morem ostati tu. Obrisala sem si solze in stekla po hodniku.
Ko sem težka lesena vrata počasi zaprla za seboj sem se počutila tako... svobodno. Nenadoma sem se zdrznila. Za seboj sem zasišala korake. Za trenutek se mi je zdelo, kot da je to ena od učiteljic, da so me zasačili. Na srečo ni bilo tako. Za seboj sem zagledala tisto blondinko, ki se je v razredu obmetavala s papirčki. Pričakovla sem, da me je prišla odpeljat nazaj v razred, ampak je samo stala tam in me prestrašeno gledala. Malo sem pobrskala po spominu. Če se ne motim, je to uro ni bilo v razredu. Nato je prekinila moje razmišljanje in rekla: "Saj ne boš nikomur povedala, da si me videla, kajne?" "Samo, če ti ne boš nikomur povedala, da si videla mene." sem rekla in se nasmehnila. Odgovorila mi je: "Nikakor. Nisem izdajalka. Torej, nisi pri pouku?" "Ja, to je zares najhujši prvi šolski dan kar si ga lahko zamislim." sem vzdihnila. "Sklepam da si že spoznala Karino. Saj veš, tisto važičko v prvi klopi." Pokimala sem. točno sem vedela o kom govori. Karina. Še njeno ime mora biti tako lepo in popolno. Nato sem se spomnila, da se sploh še nisem predstavila. "Jaz sem Maja." sem rekla. "Ja, saj vem..." je rekla. Kaj pa sem mislila, seveda, da ve. Po mojem "nastopu" so si zagotovo vsi zapomnili moje ime. Ma-ma-ma-ja. Nato je moja sogovornica ponovno prekinila tišino: "Jaz sem pa Sarah. Razumem, zakaj danes nočeš biti pri pouku. Če želiš, ti lahko malo razkažem mesto." Sicer to, kar je ona videla, ni bila najbolj nerodna stvar, ki se mi je zgodila danes, ampak o tem ne bi rada razmišljala. Pokimala sem ji.
Tako, če vam je všeč prosim :heart: in :speech_balloon:. Hvala!
Videla sem Emmo, ki je odprla vrata, da bi mi sledila in slišala učiteljico, ki je zakričala, naj sede. Stekla sem v stranišče in se sesedla na tla. Za nič na svetu se nisem hotela vrniti v učilnico. Vedela sem, da bo me bo kmalu nekdo prišel iskat in ne bom imela izbire. Ne morem ostati tu. Moja torba je bila v učilnici, ampak sem telefon in denarnico imela pri sebi. Takrat sem dobila idejo. Lahko bi samo odšla.Starši bodo izvedeli in bom v težavah, ampak ne morem ostati tu. Obrisala sem si solze in stekla po hodniku.
Ko sem težka lesena vrata počasi zaprla za seboj sem se počutila tako... svobodno. Nenadoma sem se zdrznila. Za seboj sem zasišala korake. Za trenutek se mi je zdelo, kot da je to ena od učiteljic, da so me zasačili. Na srečo ni bilo tako. Za seboj sem zagledala tisto blondinko, ki se je v razredu obmetavala s papirčki. Pričakovla sem, da me je prišla odpeljat nazaj v razred, ampak je samo stala tam in me prestrašeno gledala. Malo sem pobrskala po spominu. Če se ne motim, je to uro ni bilo v razredu. Nato je prekinila moje razmišljanje in rekla: "Saj ne boš nikomur povedala, da si me videla, kajne?" "Samo, če ti ne boš nikomur povedala, da si videla mene." sem rekla in se nasmehnila. Odgovorila mi je: "Nikakor. Nisem izdajalka. Torej, nisi pri pouku?" "Ja, to je zares najhujši prvi šolski dan kar si ga lahko zamislim." sem vzdihnila. "Sklepam da si že spoznala Karino. Saj veš, tisto važičko v prvi klopi." Pokimala sem. točno sem vedela o kom govori. Karina. Še njeno ime mora biti tako lepo in popolno. Nato sem se spomnila, da se sploh še nisem predstavila. "Jaz sem Maja." sem rekla. "Ja, saj vem..." je rekla. Kaj pa sem mislila, seveda, da ve. Po mojem "nastopu" so si zagotovo vsi zapomnili moje ime. Ma-ma-ma-ja. Nato je moja sogovornica ponovno prekinila tišino: "Jaz sem pa Sarah. Razumem, zakaj danes nočeš biti pri pouku. Če želiš, ti lahko malo razkažem mesto." Sicer to, kar je ona videla, ni bila najbolj nerodna stvar, ki se mi je zgodila danes, ampak o tem ne bi rada razmišljala. Pokimala sem ji.
Tako, če vam je všeč prosim :heart: in :speech_balloon:. Hvala!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Odlično!
2
Moj odgovor:
Svetovalnica
Smrt
Živjo imam en velik problem,
Torej jaz velikokrat razmišljam v smrti.
Kaj se potem zgodi, kako, zakaj...
Velikokrat takšna vprašanja, žalostna.
Večkrat jokam zaradi tega. Kaj naj naredim. Zelo me je strah smrti.
PS. Nedolgo nazaj sem brala novico da bo človeštvo izginilo čez 5 milijard let. Najprej sem bila vesela ker bom prej umrla(ne vem zakaj) potem pa sem se spomnila da grem v naslejdnje življenje. Nato sem jokala kakšno uro.
Kaj naj naredim? Prosim pomagajte.
Torej jaz velikokrat razmišljam v smrti.
Kaj se potem zgodi, kako, zakaj...
Velikokrat takšna vprašanja, žalostna.
Večkrat jokam zaradi tega. Kaj naj naredim. Zelo me je strah smrti.
PS. Nedolgo nazaj sem brala novico da bo človeštvo izginilo čez 5 milijard let. Najprej sem bila vesela ker bom prej umrla(ne vem zakaj) potem pa sem se spomnila da grem v naslejdnje življenje. Nato sem jokala kakšno uro.
Kaj naj naredim? Prosim pomagajte.
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(59)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(23)
Šport me na sploh ne zanima.
(34)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Hahahaha kok dobr hahahaha:smiley::slight_smile::relaxed::heart:






Pisalnica