Hej!
Spet nov del! Tokrat sem držala obljubo! Oprostite če je malo krajši, vam bom kdaj naslednjič postregla z dolgim. Upam da vam bo nov del všeč! Res mi pomenijo vsi ti lajki in pozitivni komentarji. RADA VAS IMAM!
Like and comment!
Lp,
Super sister :sparkling_heart:
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Hodila je po temnem prehodu. Vsake toliko so se zaslišali čudni zvoki, kot bi dihala velikanska mravlja.
"Saj sploh nevem, kako mravlja diha," je ugotovila Grace. Tesneje se je zavila v tuniko ter se odpravila naprej.
Grace je bila v jami že več ur. Samo tavala je naprej, ko je končno pomislila na to, da je jama brez konca.
"Okej, to je neznosno!" je živčno pomislila. "Jaz grem nazaj."
Takrat pa je ugotovila, da pojma nima kje je. Hodila je in hodila pa ni prišla do konca jame. Prepričana je bila, da se je že zvečerilo. Mama se bo požrla od skrbi… In, a se je oči že vrnil? Vse te temne misli so ji porajale po glavi, vmes pa ji je grozljivo krulilo v želodcu. Jedla ni že od zajtrka, v jami pa ni bilo ničesar za pod zob. Tudi če bi bilo, se nebi pritaknila niti najslastnejših morskih polžev. S to jamo nekaj ni bilo v redu, to je ves čas ponavljala.
Ko je prehodila že 6 kilometrov se je ulegla na tla, da bi se malo spočila. A to ni bil le kratek počitek, kot si ga je sprva zamišljala. To je bil globok, trden spanec.
Zbudili so jo pridušeni kriki. Nekdo je vpil. Ne, ni vpil. Nekdo je nekoga klical. Klical je Grace.
"Grace!" je zaslišala. "Prosim! Oglasi se!"
Oseba je ihtela. Je bila morda njena mama?
"GRACE! PROSIM!"
"Mami? Oči?" je zaspano izpustila Grace. Stekla je naprej po prehodu. Tekla je, in tekla, ni se ustavila. Tekla je celi 2 uri. A znani glas je Grace gnal naprej. Po dolgem času je prišla na prosto. Vdihnila je svež zrak, ter se zazrla po jasi pred jamo.
"Oči!" na skali je sključen sedel njen oče, ter ihtel v mornarsko ruto.
"Grace!" je kriknil, ter objel svojo hčer. "Kje si bila?!"
Grace je ihtaje povedala celotno zgodbo.
"Tudi meni se ta jama ne zdi znana, kaj šele prijetna," je nameščeno rekel oče. "Raje se poberiva."
"Čakaj!" ga je ustavila Grace.
"Kaj je?"
"Kače!"
"Kače?"
"Ja! Kamorkoli boš stopil, se bo pojavila kobra! Zato jaz nisem mogla nazaj k mami!"
"Daj no, ne nakladaj!"
A Grace se ni motila. Čim je njen oče napravil prvi korak, se je pojavila kobra. In znova in znova, kamor koli sta stopila. Spet sta bila ujeta. In spet je bila edina možnost jama, ki ni imela ne konca, ne kraja.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Spet nov del! Tokrat sem držala obljubo! Oprostite če je malo krajši, vam bom kdaj naslednjič postregla z dolgim. Upam da vam bo nov del všeč! Res mi pomenijo vsi ti lajki in pozitivni komentarji. RADA VAS IMAM!
Like and comment!
Lp,
Super sister :sparkling_heart:
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Hodila je po temnem prehodu. Vsake toliko so se zaslišali čudni zvoki, kot bi dihala velikanska mravlja.
"Saj sploh nevem, kako mravlja diha," je ugotovila Grace. Tesneje se je zavila v tuniko ter se odpravila naprej.
Grace je bila v jami že več ur. Samo tavala je naprej, ko je končno pomislila na to, da je jama brez konca.
"Okej, to je neznosno!" je živčno pomislila. "Jaz grem nazaj."
Takrat pa je ugotovila, da pojma nima kje je. Hodila je in hodila pa ni prišla do konca jame. Prepričana je bila, da se je že zvečerilo. Mama se bo požrla od skrbi… In, a se je oči že vrnil? Vse te temne misli so ji porajale po glavi, vmes pa ji je grozljivo krulilo v želodcu. Jedla ni že od zajtrka, v jami pa ni bilo ničesar za pod zob. Tudi če bi bilo, se nebi pritaknila niti najslastnejših morskih polžev. S to jamo nekaj ni bilo v redu, to je ves čas ponavljala.
Ko je prehodila že 6 kilometrov se je ulegla na tla, da bi se malo spočila. A to ni bil le kratek počitek, kot si ga je sprva zamišljala. To je bil globok, trden spanec.
Zbudili so jo pridušeni kriki. Nekdo je vpil. Ne, ni vpil. Nekdo je nekoga klical. Klical je Grace.
"Grace!" je zaslišala. "Prosim! Oglasi se!"
Oseba je ihtela. Je bila morda njena mama?
"GRACE! PROSIM!"
"Mami? Oči?" je zaspano izpustila Grace. Stekla je naprej po prehodu. Tekla je, in tekla, ni se ustavila. Tekla je celi 2 uri. A znani glas je Grace gnal naprej. Po dolgem času je prišla na prosto. Vdihnila je svež zrak, ter se zazrla po jasi pred jamo.
"Oči!" na skali je sključen sedel njen oče, ter ihtel v mornarsko ruto.
"Grace!" je kriknil, ter objel svojo hčer. "Kje si bila?!"
Grace je ihtaje povedala celotno zgodbo.
"Tudi meni se ta jama ne zdi znana, kaj šele prijetna," je nameščeno rekel oče. "Raje se poberiva."
"Čakaj!" ga je ustavila Grace.
"Kaj je?"
"Kače!"
"Kače?"
"Ja! Kamorkoli boš stopil, se bo pojavila kobra! Zato jaz nisem mogla nazaj k mami!"
"Daj no, ne nakladaj!"
A Grace se ni motila. Čim je njen oče napravil prvi korak, se je pojavila kobra. In znova in znova, kamor koli sta stopila. Spet sta bila ujeta. In spet je bila edina možnost jama, ki ni imela ne konca, ne kraja.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Fuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuul zanimiva zgodba!!!!
Rotim te, da jutri objaviš nov del, ker jaz ne bom mogla prebrat naslednjih delov do 13,7.
Rotim te, da jutri objaviš nov del, ker jaz ne bom mogla prebrat naslednjih delov do 13,7.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super. To je res odlična zgodba:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Naj na avetuu!!!
#fuldobrazgodba
#takojnovdel
lp
Lichy:watermelon:
#fuldobrazgodba
#takojnovdel
lp
Lichy:watermelon:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ful dobra in zanimiva zgodba:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::kissing_heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
To je najboljša zgodba ever! Res ZAKON; ZAKON; ZAKON, ZAKON! Odlična pisateljica si! Tole bi moralo postrati knjiga! LYSM
0
Moj odgovor:
sezgodi
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
samopodoba/samozavest
živijo,
bom kratka in jedrnata.
mene ZELO skrbi in me briga kaj si drugi mislijo o meni. ampak kokr mene skrbi ni vec uredu.
vedno ko kam grem kjer so nepoznani ljudje se bojim da se mi smejejo in usak govor potiho mislim da je o meni (na slab nacin). ne morem zaupat sama sebi, jaz lahko znam za test vse, se veliko učim, snov razumem.. ampak ko dobim test pred sebe slisim samo še "nic vredna si ne bo ti uspelo" in potem je slabo. res slabo. Ampak to se samo še slabša. Včasih sem prenesla biti z nepoznanimi ljudmi v prostoru in sem se po nekaj časa sprostila, ampak zdaj nemorem biti niti več s prijatelji. zavračam povabila da bi se dobili, na rojstnih dneh sem večino tiho. Treniram nogomet in pred vsako tekmo in med vsako tekmo se zjokam, da ce kaj zafrknem me bojo judgali, se mi smejali.. nemorem več..
Kaj naj naredim?
hvala vsem:heart:
bom kratka in jedrnata.
mene ZELO skrbi in me briga kaj si drugi mislijo o meni. ampak kokr mene skrbi ni vec uredu.
vedno ko kam grem kjer so nepoznani ljudje se bojim da se mi smejejo in usak govor potiho mislim da je o meni (na slab nacin). ne morem zaupat sama sebi, jaz lahko znam za test vse, se veliko učim, snov razumem.. ampak ko dobim test pred sebe slisim samo še "nic vredna si ne bo ti uspelo" in potem je slabo. res slabo. Ampak to se samo še slabša. Včasih sem prenesla biti z nepoznanimi ljudmi v prostoru in sem se po nekaj časa sprostila, ampak zdaj nemorem biti niti več s prijatelji. zavračam povabila da bi se dobili, na rojstnih dneh sem večino tiho. Treniram nogomet in pred vsako tekmo in med vsako tekmo se zjokam, da ce kaj zafrknem me bojo judgali, se mi smejali.. nemorem več..
Kaj naj naredim?
hvala vsem:heart:
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
vse najbolse:heart::purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart:!
i love itttttttt:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart::heart::heart::purple_heart:sama ...