Hej!
Spet nov del! Tokrat sem držala obljubo! Oprostite če je malo krajši, vam bom kdaj naslednjič postregla z dolgim. Upam da vam bo nov del všeč! Res mi pomenijo vsi ti lajki in pozitivni komentarji. RADA VAS IMAM!
Like and comment!
Lp,
Super sister :sparkling_heart:
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Hodila je po temnem prehodu. Vsake toliko so se zaslišali čudni zvoki, kot bi dihala velikanska mravlja.
"Saj sploh nevem, kako mravlja diha," je ugotovila Grace. Tesneje se je zavila v tuniko ter se odpravila naprej.
Grace je bila v jami že več ur. Samo tavala je naprej, ko je končno pomislila na to, da je jama brez konca.
"Okej, to je neznosno!" je živčno pomislila. "Jaz grem nazaj."
Takrat pa je ugotovila, da pojma nima kje je. Hodila je in hodila pa ni prišla do konca jame. Prepričana je bila, da se je že zvečerilo. Mama se bo požrla od skrbi… In, a se je oči že vrnil? Vse te temne misli so ji porajale po glavi, vmes pa ji je grozljivo krulilo v želodcu. Jedla ni že od zajtrka, v jami pa ni bilo ničesar za pod zob. Tudi če bi bilo, se nebi pritaknila niti najslastnejših morskih polžev. S to jamo nekaj ni bilo v redu, to je ves čas ponavljala.
Ko je prehodila že 6 kilometrov se je ulegla na tla, da bi se malo spočila. A to ni bil le kratek počitek, kot si ga je sprva zamišljala. To je bil globok, trden spanec.
Zbudili so jo pridušeni kriki. Nekdo je vpil. Ne, ni vpil. Nekdo je nekoga klical. Klical je Grace.
"Grace!" je zaslišala. "Prosim! Oglasi se!"
Oseba je ihtela. Je bila morda njena mama?
"GRACE! PROSIM!"
"Mami? Oči?" je zaspano izpustila Grace. Stekla je naprej po prehodu. Tekla je, in tekla, ni se ustavila. Tekla je celi 2 uri. A znani glas je Grace gnal naprej. Po dolgem času je prišla na prosto. Vdihnila je svež zrak, ter se zazrla po jasi pred jamo.
"Oči!" na skali je sključen sedel njen oče, ter ihtel v mornarsko ruto.
"Grace!" je kriknil, ter objel svojo hčer. "Kje si bila?!"
Grace je ihtaje povedala celotno zgodbo.
"Tudi meni se ta jama ne zdi znana, kaj šele prijetna," je nameščeno rekel oče. "Raje se poberiva."
"Čakaj!" ga je ustavila Grace.
"Kaj je?"
"Kače!"
"Kače?"
"Ja! Kamorkoli boš stopil, se bo pojavila kobra! Zato jaz nisem mogla nazaj k mami!"
"Daj no, ne nakladaj!"
A Grace se ni motila. Čim je njen oče napravil prvi korak, se je pojavila kobra. In znova in znova, kamor koli sta stopila. Spet sta bila ujeta. In spet je bila edina možnost jama, ki ni imela ne konca, ne kraja.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~