Hojla!
Napisala sem nov del. Uživajte ob branju!
Like and comment!
Hvala!
Lp,
Super sister :sparkling_heart:
~~~~~~~~~~~~~~~~
Grace se je sunkoma prebudila. Takoj je zakašljala, saj je imela usta polna pepela. Dvignila se je na komolce, da bi videla, kaj se je zgodilo. Strela na srečo ni udarila direktno v jadrnico, ampak verjetno kam v morje. Zato pa se mesta udarca ni videlo.
Grace si je ogledala ladijski pod. Na nekaterih mestih je bil les močno ožgan, ponekod pa so tleli še majhni plameni. Hitro se je sklonila čez rob, ter z dlanmi zajela malo vode. Polila jo je čez plamene, ki so se kmalu zaustavili. Nato je v odsevu vode zagledala svoj odsev. Razen po robu ožgane tunike in osmojenih las, ji ni bilo hujšega. Je pa bila njena pričeska v zelo slabem stnaju. Las si ni upala dotakniti, saj so bili zelo naelektreni.
Ozrla se je prek rame, da bi pogledala kako je z očetom.
"O, ne," je mrmra je zastokala, ko je zagledala očeta ne zavestnega na tleh. Pohitela je k njemu.
"Oči!" je poklicala, ter ga stresla za rame. "Zbudi se!"
Ni še zganil. Kdo bo zdaj usmerjal jadrnico?! Pogledala je proti obali, ter ugotovila, da se naglo oddaljujeta od kopnega, ter ju nosi na odprto morje.
Nič. Ne preostane ji drugega, kot da ladijsko krmilo prevzame ona. Grace se je počasi napotila do krmilnega kolesa, ter ga zavrtela proti obali. Sploh ni bilo težko! Pogledala je na kompas, ter videla, da sta na poti proti jugu. To je bilo še kako dobro, saj je njun dom prav na jugu Zelenega otoka.
Oče se ni zbudil še po 20ih minutah plovbe. Ko sta prispela domov, so na nebu že ugašale zvezde.
"Upam da mame ni pobralo od skrbi," je na glas razmišljala Grace. A takrat je imela druge težave. Jadrnico je bilo treba zasidrati, ona sama pa ni imela pojma, kje bi sidro sploh lahko bilo. Stegnila se je v luknjo, v podpalubje, kjer je v kotu našla zmahano, zarjavelo sidro. Poskusila ga je dvigniti, a bilo je težko vsaj 40 kilogramov.
"Saj bo," si je mrmral v brado, po že tretjem neuspelem poskusu. Končno ji je sidro uspelo spraviti na plano, ter ga privezati okoli kavlja na trupu jadrnice. Sidro je nato premišljeno vrgla v vodo. In res: lepo se je zataknilo za kamen.
Grace je v podpalubju našla tudi daljšo desko, ki jo je nato uporabila kot most iz jadrnice na kopno. Previdno jo je naslonila na skalnato polico, ter nato sama šla čez. Oče je bil pretežek, da bi ga dvignila, zato je sama hitro stekla do hiške. Pobutala je po vratih, ki jih je nato odprla - sicer vsa bleda - mama.
"*i*Grace!*i*" je zavpila, ter hčerko privila k sebi. "Kaj se je zgodilo? In kje je Eoghan?"
Eoghan je bil Gracejin oče.
"Na ladji," je povedala Grace. "Ampak poslušaj…"
Povedala ji je vso zgodbo. Od tega, da je zašla v jamo do tega, da jo je našel oče, in nista mogla uiti, ker so ju obkolile kače, zato sta v jami našla jadrnico, s katero sta se nameravala vrniti domov, a je nato skoraj vanju udarila strela.
"Ježešna!" je vzkliknila mama, ko je Grace prišla do dela, ko ju je zmotila strela. "Hitro pojdiva po očeta!"
Stekli sta do jadrnice, ter nato z nje s skupnimi močmi spravili očeta.
"Ojej," je zaskrbljeno dejala mati. "Kake ožganine ima po rokah!"
Oče je imel res čisto ožgane roke, a tega Grace prej ni opazila.
V koči je gospa O'Malley na mizo položila čisto vsa zdravila, izvlečke ter zelišča, kar jih je imela doma. Na očetove roke je namazala vsa mogoča zelišča, ki jih niti Grace ni poznala (kar ni bilo kar tako, saj je Grace iz dneva v dan preučevala razne rastline), ter s tem prekrila večino ožganin. Potem je iz neke rastline iztisnila sok v očetova usta.
"V roku desetih minut," je rekla mama, "bi se moral zbuditi. Če ne… bo hudo."
Obe je zelo skrbelo zanj, zato sta le obsedeli da stolih poleg klopi. Ko je preteklo že 9 minut, in se Eoghan še vedno ni zbudil, je gospa O'Malley začela plitko dihati.
A to je bilo povsem odveč.
Oče je odpr veke ter utrujeno zamežikal ob svetlobi oljenke.
~~~~~~~~~~~~~~~~