Ojla!
Prišel je nov del, zdi se mi, da je minilo že veliko časa, nisem veliko poslala, ker sem imela veliko dela za šolo.

2.POGLAVJE
Zaslišali so se 3 kriki! Vse tri lamice so zagledale temno in grozljivo postavo in že v nslednjem trenutku so zgrmele v veliko črno luknjo.
Padale so in padale in zdelo se jim je da sploh ne bo konca. Končno so le pristale na nekaj zelo trdega. Bila je trda tema, zeto niso kaj dosti videle pred seboj. Previdno so vstale in kmalu so se jim oči že nekoliko privadile na temo.
"Kje smo?", je vprašala Lolly.
"Nevem. Zdi se mi, kot da bi bile v nekem podzemnem rovu", je predlagala Polly.
"Meni pa ni preveč všeč ta skrivnostni kraj", je malce prestrašeno rekla Molly.
"To, to, to je enkratno!!", je bila navdušena Lolly.
No ja, iz tega pogovora ste lahko izvedli, da je Lolly precej neustrašna in ima rad adrenalin, Polly je bolj enostavna, pametna in preprosta lamica, Molly pa je precej boječa.
Kmalu so naše lamice nad saboj zaslišale škripanje in v naslednji sekundi je pred njimi spet stala tista temna postva iz temne ulice.
"AAA!!", so vse skupaj kričale ( no Lolly seveda malo manj:). Pognale so se v tek in niso ravno vedela v katero smer gredo.
Pred njimi je bil rezcep. V desnem odcepu je pred sabo Polly zagledala ozek prostorček:
"Glejta tisti prostorček. Če se malo stisnemo se lahko skrijemo pred tem hudobnežem".
"Super je, bravo sestrica!", je zaklicala Lolly.
" No jaz pa nevem, precej strašljiv se mi zdi" Je rekla Molly.
"Oh, ne bodi no taka, boječka. Bi se rada skrila in pobegnila pred tistim stvorom, ali pa bi se mu saje spustila v kremplje."
Molly je raje ostala tiho saj je vedela, da bo prav če jima sledi in res ni marala tiste pošasti.
Kmalu so stisnjene v prostorčku zadrževale dih in upale na najbolje. Pošast je na srečo zavila v levi odcep. Vse zadihane so si oddahnile in molly je vprašala:
"Mislita, da je odšel?"
"Morda, kdo ve lahko se vsak čas pojavi za tabo in te zgrabi, hahaha!", se je krohotala Lolly.
Molly je sklonila glavo in po licu ji je spolzela prva solza:
"Pa kaj ti je Lolly!", se je nenadoma razjezila Polly "padle smo v luknjo in ne vemo kje smo in morda nikoli ne bomo več videle zunanjega sveta, ti pa se tu krohotaš, ker se delaš neustrašno in pogumno, da bi pa kaj pomagala nama z Molly, to pa ne!"
"Uuuu punca počasi" se je malo považila Lolly.

"Ti boš meni govorila počasi poglej kaj si storila, uboga Molly, najmlajša je in zdaj je že čisto na robu solz", se je že naprej jezila Polly.
"Punci, prosim nehajta, prosim, ne maram, da se prepirata, glejta kje smo!", ju je poskušala ustaviti Molly.
Polly in Lolly sta se samo grdo gledali, potem, pa je spet spregovorila Polly:
"Veš kaj, prav ima. Očitno se ne moremo pravilno razumeti, zato gremo iskat izhod in najbrž tudi fante. Pridi Molly pojdiva."
"Hej kaj pa sem jaz?", je vprašala Lolly.
"Ti? Hja, če si že toliko neustrašna in predrzna pa lahko kar lepo greš posvoje", je trdno pribila Polly.
"Ampak...

No ja, to je za danes vse, upam, da vam je bilo vseč in se kmalu spet slišimo v novem delu.
Adijo:wink:,
Cool cat