2. Poglavje

Ko sem se zbudila, v sobi ni bilo več nikogar. Hitro sem vstala in pred sabo na postelji zagledala neko zrabljeno šolsko obleko. Ne, da bi kaj pomislila, sem jo hitro oblekla in stekla po stopnicah dol, do pritličja, saj sem se bala, da sem kaj zamudila. Na poti do tja sem videla še par otrok, ki se jim pa čisto nič ni mudilo. Zato sem počasi začela hoditi še jaz, le da sem bila že pred vsemi njimi. Ko sem prišla do pritličja, je pred mano stala ma'am Keruyka. "V razred 4!" se je zadrla name. Ni bila videti ravno najboljše volje... Po njenem ukazu sem se odpravila poiskat razred.

Ko sem vstopila, ni bilo notri še nikogar. Razgledala sem se po tej majhni učilnici, ki je vsebovala le 5 miz s stoli in eno veliko zeleno tablo.

Kmalu je v razred vstopila še ma'am Keruyka, me le na hitro ošinila in odložila svojo torbo na njeno mizo. Ven je začela polagati različna pisala in 4 manjše kupe papirja, pritrjene skupaj.

"No kje so zdaj ostali..." je začela tiho momljati. Še naprej je nekam živčno brskala po torbi in na koncu ven potegnila kredo. Odložila jo je na polico ob tabli. "Masha, počakaj tu, takoj bom nazaj." Ma'am se je odpravila iz sobe in od zunaj sem zaslišala dretje. Verjetno se je drla na otroke, ki zamujajo...

Po petih minutah čakanja je Keruyka za sabo privlekla tri otroke, verjetno toliko stare kot jaz. Ko sem jih dobro pogledala, sem ugotovila, da so včeraj spali v isti sobi kot jaz. "Če še enkrat zamudite, se lahko kar sami posvojite in se nikoli več ne vrnete!" Vsi trije so se rahlo smehljali, vendar me še vedno niso opazili.

Ko so me končno zagledali, so začeli šepetati drug drugemu. Postalo mi je neugodno. "Usedite se na svoja mesta!"
"Hej ti, sediš na mojem stolu pri moji mizi, " je do mene prišla ena od deklet in mi zabičala v obraz. Kot ubogljiv pes sem vstala in se premaknila na drug konec razreda, zadaj. Vsi trije so se spet zasmejali, ma'am pa jih je nadrla: "Malo vljudnosti, prosim! Saj smo se že pogovarjali o tem!" Na srečo so utihnili.

Keruyka se je zravnala in se postavila pred tablo. "Torej, danes se nam je pridružila nova sirota. Prosim, da jo lepo sprejmete saj je še vedno zbegana." Ne vem kaj je mislila s tem, ampak me je vseeno užalilo. "Tebi, Masha, bom razložila vso snov ki smo jo do zdaj vzeli. Zato boš danes namesto večernega pripravljanja prišla k meni, da ti do konca razložim snov. Vsi ostali, pa se bomo danes učili poštevanko!" Beseda mi je bila tuja in ne preveč prijazna. Znam le abecedo in računanje z plusom in minusom. Ostalo je zapustilo mojo glavo od dogodka...

Ma'am mi je prinesla enega od štirih kupov papirja in mi naročila, naj napišem abecedo. V minuti sem zapolnila polovico lista in Keruyka me je začudeno pogledala. "Kje si se pa to naučila?" me je vprašala. "Sklepam, da sem prej hodila v šolo... Izgubila sem večino svojega spomina, zato vam ne morem povedati resnice, lagati pa tudi nočem." Ma'am me je začudeno pogledala, odgovorila pa je samo s pustim 'prav' in se odpravila razložiti snov ostalim. Tudi jaz sem pridno poslušala in začelo mi je postajat jasno, kaj je to poštevanka. Čeprav me številke nikoli niso zanimale, je bila ta snov kar v redu.

Po dveh urah nas je Keruyka poslala v jedilnico, mene je pa zraven še pospremila in mi povedala: "Tukaj se ponavadi zbujamo ob sedmih. Najprej imamo zajtrk, ki si ga ti danes zamudila," odkašljala se je in me resno pogledala, "nato pa se do pol devetih pripravljamo za pouk - lahko se učite, preoblečete, uredite... Ob devetih se pouk začne, traja do enajstih, nato pa imamo ob pol dvanajstih kosilo. Če si na kakršnokoli hrano alergična, nam to čim prej povej. No, po kosilu se odpravite še na en pouk - vrtnarjenje. Učila vas bo druga ma'am, Arnes Putryn. Dobite se zunaj na njivi, ob pol enih. Tam se naučite saditi in skrbeti za zelišča ter zelenjavo, saj boste potem morali do štirih delati na našem vrtu in njivi. Ko s tem končate, imate pol ure počitka in pripravljanja na pohod, saj gremo vsakič ob pol petih na hrib, da boste ostali v kondiciji. Uro in pol hodimo, nato se vrnemo nazaj na večerjo, ob sedmih. Mimogrede - vedno pridemo prej, saj morate najprej pripraviti mize. Ob osmih se začnete pripravljati za spanje, ob devetih greste spat. In če kogarkoli vidim še budnega, gre v nočni pripor, kjer bo moral delati na njivi do polnoči. Razumljivo?" Samo pokimala sem in začela razmišljati o celotnem dnevu. Že ob tem me je zmrazilo in naenkrat sem se počutila kot lutka, ki ji ukazujejo in naredi točno to, kar rečejo. Počutila sem se ujeto in nesvobodno...

------------
Ahah evo drugi del mby je mal dolgočasn ampak lej to je sam uvod v tretji del
Ajde čau<3
MM12