Hej! Tukaj je že nov del!
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

*i*Ep. 2:*i* *b*Začarano prijateljstvo*b*

Ko se je Will naslednje jutro prebudil, je ugotovil da je v sobi čisto sam. Oba, Mikey in Ava sta bila že budna. Odšel je dol na zajtrk. Zagledal je Mikeyja ki se je igral z lego kockami. Sestavljal je pol robota pol medveda. Will se je nasmehnil. Po zajtrku je pogledal okoli hiše. Nikjer ni našel Ave, zato se je odločil da bo prebral malo knjige ki sta jo našla. Nič ni razumel, kar je bilo čudno. Nato je našel dedka Bena in ga povprašal.
“Kje je Ava, sprašuješ, odšla je v mesto, rekla je da se hoče malo razgledati naokoli.”
“Hvala dedi Ben” je rekel in odšel. Pogledal je naokoli. V mestu se je odvijal festival, z veliko kul stvarmi. Nato jo je našel z drugo punco. Imela je črne in dolge, valovite lase.
“Živjo, Will!” Ava ga je opazila.
“Oj, kdo je to?” je vprašal.
“O, to je Lily, moja prijateljica, Lily, to je moj bratranec o katerem sem ti govorila.”
“Hej” Lily je živčno pozdravila.
“Hej, Ava, greva preizkusiti te kulske stvari na festivalu?”
“O, ja, z Lily sva preizkusili že, tako, vse zanimive stvari, ampak gremo lahko še enkrat!”
Dolgo časa so se imeli zelo dobro. Zadeli so veliko plišastih igrač in podobnih stvari, takrat pa se je Ava spomnila.
“Kaj pa če gremo pogledat tiste zanimive stvari, kot jama v katero sva šla včeraj?”
“Kaj, zakaj si Lily povedala za to, zmenila sva se da jo bova obdržala kot skrivnost!”
“Oprosti, saj veš nisem dobra v obdržanju skrivnosti!”
“Jaz sem” je Lily tiho rekla. “Zelo dobro obdržim skrivnosti, prisežem, nikomur ne bom povedala.”
“Dobro, edina stvar ki sem jo razumel v knjigi, je, da je v skriti jami neko čudno bitje. Bi šli?”
In so šli iskat na kraj, kjer bi moralo biti.

Lily je nenadoma začela kričati. Will in Ava sta stekla proti kriku. Tam je bila luknja v tleh.
“Lily, si vredu?” je Will vprašal.
“Ja, nekaj mehkega čutim.”
Skočila sta dol. Spodaj je bila postelja. Nenadoma sta zaslišala piskajoč glas ki je govoril.
“Kdooo me je zbuuudil?”
Zagledala sta veliko bitje, z zelenimi luskami, velikimi, okroglimi in rdečimi očmi ter velikimi zobmi na spodnji čeljusti. Imel je majhne bodice na hrbtu in mačja ušesa. Še naprej je govoril.
“Buuuuuu, obiskovalci, naj vam razkažeeeeem mojo čuuuudoooovitoooo jamooo!”
“Kdo si?” je Will vprašal.
“Ooo jaz varujem to jamo, sem veliki goblin Sparko” je Sparko odgovoril.
“Kaj, goblini so resnični?” Ava je bila presenečena.
“Neeee včasih so živeeeeli, zdaj pa so vsiii umrliiiii!”
“Ampak zakaj si ti živ?” se je Will spraševal.
“Navadni goblini so majhniiiiiii, in ne preveč pametniiiii, ampak jaaaaaz sem veliiiiik in visooook, zato sem tudi pameten zeloooo! Stari prijatelj me je naučil človeškega jezika, ampak še zmeraj ne znam čisto dobro. Enkrat sem padel v to jamo. Bil sem ujet, in nisem našel izhoda veeen.”
“Saj nas ne boš pojedel, kaj ne?” je Lily vprašala. Bila je prestrašena.
“Neeeee, goblini jedo samoooo goooobeeee!”
“Lahko ti pomagamo, poznamo izhod iz te jame” je Ava rekla.
“Ja, ja, ja, Sparko vesel!”
“Ampak kaj boš pa naredil ko prideš ven iz te jame?” Will ni bil prepričan za Sparkota.
“Poiskal bom novo jamo. In živel tam!”
“Super, potem pa gremo!” se je Ava razveselila.
Pokazali so mu streho jame. “Hvala vam. Zdaj bom živel svobodno!”
Z eno roko je prijel Lily, Avo in Willa, z drugo roko pa je zgrabil eno od svojih bodic na hrbtu in jo povlekel. Ta se je razširila in začeli so lebdeti. Bili so pripravljeni da odidejo, ko se je Sparko udaril v nekaj. Padli so na tla.
“Kaaaj se je zgodilooo?” Spet je poletel in ko je bil pri izhodu se je spet udaril. Še je poskušal a se je isto ponavljalo, spet in spet. Nekaj je zapiralo luknjo. Nekaj nevidnega.
“Hej, Sparko, kaj pa če ti jama ne pusti oditi, nam pa? Ali imaš kaj s čemer bi nas dvignil tja gor?” je Will vprašal.
“Oooooo, oooooo imam pa lestev!” Sparko je prinesel lestev. Splezali so gor in so normalno lahko prišli ven.
“Zakaj pa ne pustijo Sparku ven?” Sparko je začel jokati. Nato so zaslišali mogočen glasen glas.
“Dobro veš zakaj, Sparkolus.”
“Kdo je to rekel? Prosim ne pojej me, prihajam v miru!” Lily je poskočila.
“Oooo te je strah, stavih da te je strah!” se je Ava posmehovala Lily.
“Oo jaaaa saj reeeees! Čisto sem pozabiiiil!”
“Kaj si pozabil?” je bil Will radoveden.
“Dooolgo časa nazaj, me je nek moški ujel sem ko sem padeeeeel, zdaj pa je on duuuuša te jameee in me ne bo spustil ven dokler ne umreeeeem.”
“Ali obstaja kakšna možnost da ga spustiš Duša jame?” Vsi so bili radovedni.
“Ja, obstaja možnost, in moje ime je Citrus.”
“Povej nam, povej, povej, poveeeeej naaaaaam!” Ava je začela kričati. Res ni bila potrpežljiva.
“Ava, nehaj kričati, saj nam bo povedal.” Začeli so se prepirati.
“Družba, nehajte!” Lily jih je poskusila ustaviti.
“TIŠINA!” Vsi so v trenutku utihnili. “ Dolgo časa nazaj sem preklel Sparkolusa ali kakor ga kličete Sparko. Edina možnost da izničite prekletstvo je, da naredite napoj. Da ga naredite morate skupaj zmešati te sestavine:”
- žabje oči
- samorogova dlaka
- modri kristali
- 100 listov
- lase starega gospoda
- 5 ledenih kock
- 20 piščančjih medaljonov iz McDonaldsa
- sladoled
Ava je dobila žabje oči in kristale. Žabe je našla v Benovem ribniku, kristale pa v medvedovi jami. Will je pobril del dedkovih las in iz njegovega zmrzovalnika vzel 5 ledenih kock. Lily je šla v mesto kupiti piščančje medaljone in se mimogrede ustavila pri sladoledarskem kombiju. Sparko pa je nekako dobil samorogovo dlako in 100 listov. Vse so prinesli na kup, in čakali.
“Zdaj se bo na mizi prikazal velik lonec. Vanj zlijte zeleno tekočino na tisti polici. Nato dodajte žabje oči in liste. Naredite vrv iz dlake in vanjo dajte ledene kocke. Nato v vrv zavijte kristale in dajte v lonec.”
“Zakaj pa potrebuješ sladoled?” je Ava vprašala.
“Oh, samo, zelo mi je všeč!” je Citrus odgovoril.
“Kako ga bošpa pojedel če nimaš telesa?” se je Ava spraševala.
“Samo daj ga v to luknjo za tabo.” Naredila je kar ji je Citrus naročil. Sladoled je izginil.
“O, potem, predvidevam da so piščančji medaljoni tudi za to?”
“Ne, res jih potrebuješ.”
“Zakaj bi potrebovala…”
“Ava, samo daj jih notri.” Ko jih je vrgla v lonec, je Sparko izpulil eno svojih bodic in z njo začel mešati.
“Zdaj, pa jo mora Sparkolus popiti.” Sparko je pogledal juho in jo začel piti. Popil je celo.
“Mmmmmm tole je bilo pa dobro!”

Odšli so do luknje v strehi. Lily, Will in Ava so splezali gor. Ko pa je Ava plezala ji je zdrsnilo in lestev se je zlomila.
“Saj je vredu, jaz lahko letim!” Spet je izvlekel bodico ki se je razširila, a takrat mu je padla na tla. Začeli so leteti in poleteli skozi luknjo ven.
“O neee” je Sparko rekel. “Zdaj ko moje bodice ni ne bom nehal leteeeeti! Adijo družbaaaaa!” je rekel spustil Avo. “ Neeee Sparko!” je Ava zakričala.
“Nikoli vas ne bom pozaaaaabil in spomni se tvoj dedek je terces gib a sdloh!”
Odšli so domov in se spraševali kaj je rekel. Lily je spoznala Mikeyja in Bena in nato odšla domov. Mikey je bil besen ko sta mu povedala kaj se je zgodilo. Tudi on je želel pustolovščino kot je ta. A le kaj je Sparko rekel po tem ko ga niso več slišali? Verjetno bo ostala skrivnost.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Upam da vam je bilo všeč!
Bye!