Pisalnica
Ime mi je Kaja , sem najbolj zdolgočaseno dekle ki si ga lahko predstavljate.Od smrti svojih staršev se nisem nasmejala še niti enkrat.Doma živim z dedkom in babico, imam kr zanimivo življenje sem pametna , večina fantov bi rekla lepa ,znam biti smešna ampak seveda na takšen način da se osramotim ,ker sem nerodna.Imam pa eno posebnost na katero nihče ne gleda kot na darilo . JAZ SOVRAŽIM BOŽIČ.Sovražim ljudi , ki hitijo po trgovinah, sovražim starše ki lažejo svojim otrokom da božiček resnično obstaja, in sovražim načičkane lučke ter okraske. To pa so seveda stranski razlogi , še lani je bil božič eden najlepših dnevov v letu do prejšnega leta . S starši smo peli božične psmi in odpirali darila, ko je v hišo vdru neznanec starša in hišo , ter zraven še sebe je žažgal mene pa odnesel iz hiše .Od takrat ne prenesem misli na božič. Vsi se vedno čudijo zakaj sem s v zadnjem letu odločila ,da božiča ne bom več marala saj tega še nisem povedala nikomur razen moji najboljši prijatelici, ki je tudi sirota , ampak ona obožujee božič.Ve da ga jaz ne maram, zato ga omeni najmajnkrat kot je mogoče.Razen nje nimam prijateljev , razen fantov ki se mi iz leta v leto bolj prilizujejo, saj vsi mislijo da sem čudna,ker hej kdo pa nemara božiča.tistga dne mi je šlo kar na bruhanje saj smo pri likovni umtnosti iz papirja delali božične okraske.Vse skupaj se mi je zdelo malo otročje zato, ker se mi je zdelo, da še vedno pol razreda vrjame v božička, mislim halo 1.letnik gimnazije smo lahko bi razmišljali milione različnih stvari, samo ne o tem kako bo božiček zleze skozi dimnik,poje piškote in pusti darila,nato pa izgine brez vsakršenega sledu.Namesto,da bi ustvarjala sem učitelici rekla, da moram nujno na stranišče to sveda ni bilo res .V resnici sem na stranišče odšla jokat, tako kot vedno kadar ljudje omeenijo besedo božič.Naslednje jutro je bilo prav posebno, spoznala sem Mojčinega(moja bff) fanta s katrim se že tako dolgo hvali.Ime mu je bilo Jakob z družino so se prjšni teden preselili, v našo vas.
Jakob je ima številčno družino mislim da ima 4 ne 5 bratov , vsi so stari od 15-18 let.Mojo pozornost je najbolj pritegnil njegov starejši brat Alen , ki je bil prprosto povedano čudovit.Ugotovila sem, da je tudi on sirota , oz. nekje ima mamo ampak je ta odšla ko je njegov oče naredil samoumor.Nikoli nisem razmišljala o tem ali želim imeti fanta, toda zdaj si ga definitivno žlim imeti.
Hvala da ste prebrali zgodbo
prihajajo novi deli
če vam jee bila všeč napišite v komentar,in lahko napišete kakšno bi lahko bilo nadaljevanje, vaše želje bom upoštevala
Lp Malina:heart_eyes::angel:
:heavy_check_mark:
Jakob je ima številčno družino mislim da ima 4 ne 5 bratov , vsi so stari od 15-18 let.Mojo pozornost je najbolj pritegnil njegov starejši brat Alen , ki je bil prprosto povedano čudovit.Ugotovila sem, da je tudi on sirota , oz. nekje ima mamo ampak je ta odšla ko je njegov oče naredil samoumor.Nikoli nisem razmišljala o tem ali želim imeti fanta, toda zdaj si ga definitivno žlim imeti.
Hvala da ste prebrali zgodbo
prihajajo novi deli
če vam jee bila všeč napišite v komentar,in lahko napišete kakšno bi lahko bilo nadaljevanje, vaše želje bom upoštevala
Lp Malina:heart_eyes::angel:
:heavy_check_mark:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Waw. Res kullllll!!
Lp
Golmanka:stuck_out_tongue_winking_eye:
Lp
Golmanka:stuck_out_tongue_winking_eye:
1
.jpg "Dekle we can do this")
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
KULLLLLL!
VŠEČ MI JE :)
VŠEČ MI JE :)
1
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
