Pisalnica
Naslednji dan sem se odločila da Mojci povem za svojo skrivnostno simpatijo.Ko sem ji povedala je čisto ponorela , saj je to moja prva simpatija odkar sem izgubila starše.Mojca mi je obljubila da se bo pri Jakobu pozanimala o njegovem (Alenovem) ljubezenskem življenju.
Tisto noč nisem mogla zaspati, zato sem si ogledala nekaj epizod svoje najljubše serije.Mojca je zjutraj prišla na obisk in povedala ,da je Alen zaseden,lahko bi si mislila da bo fant kot on zaseden.To bi sprejela normalno , če nebi izvedela , da je njegova punca dekle,ki je proti meni obrnilo celoten razred.Tisto noč sem prvič začutila žalost zaradi nečesa drugega in ne smrti staršev.
Vsak petek se z Mojco sprehajava po parku, toda ona je danes imela zmenek s Jakobom , zato sem se odpravila sama.Celotno pot do parka sem bila tako poglobljena v razmišljanje o Alenu da nisem videla luči avta, ki mi je pripeljal nasproti.
Naslednja stvar ki se je spominjam je bila tema pred mojimi očmi ter oddaljeni glasovi, ki so bili tako medli da jih nisem razumela vedela sem da eden od njih pripada Alenu njegov glas bi prepoznala kjer koli.Ko sem poslušala podrobneje sem zaslišala tudi Mojčinega.V takšnem stanju sem bila še naslednjih 20 minut, vsaj tako se mi zdi , ket nisem ničesar videla nisem videla na uro.
Začela sem razločevati določene besede, nato celo cele stavke.Po petih minutah sem uspela nabrati cel kup informacij:
Sm v komi in se verjetno nebom zbudila še en mesec
Zbila me je Ajša(Alenova punca)
Alenu so odvzeli vozniško dovoljenje, saj je dovolil da je oseba brez izpita vozila avto
Verjetno bom še lahko hodla ampak bom prve pol leta na invalidskem vozičku in berglah.
Ko sta se zdravnica in babi nehali pogovarjati , sta vstopili dve osebi.Za eno sem bila prepričana da je Alen,za dugo pa sem izvedela takoj ko je spregovorila s svojim škripajočim glasom.Pred mano ni stal nihče drug kot Ajša .
˝Poglej , poglej koga imamo tukaj ˝je izjavila z norčavim glasom.
˝Samo naj ti bo jasno ,da mi za včerajšnji dogodek ni prav nič žal, saj si sirote kot si ti zaslužijo še kaj hujšga˝je spet posmehljivo rekla.
To me je tako pretresko, da če bi se lahko premikala bi ji pritisnila takoi focen da bi se ji moja dlan poznala še kr lep čas.
Ampak tega mi nibilo treba narediti saj se je zame postavil Alen
Nadaljujem kasnje prosim komentirajte če vam je všeč
Ostanite zdravi
Tisto noč nisem mogla zaspati, zato sem si ogledala nekaj epizod svoje najljubše serije.Mojca je zjutraj prišla na obisk in povedala ,da je Alen zaseden,lahko bi si mislila da bo fant kot on zaseden.To bi sprejela normalno , če nebi izvedela , da je njegova punca dekle,ki je proti meni obrnilo celoten razred.Tisto noč sem prvič začutila žalost zaradi nečesa drugega in ne smrti staršev.
Vsak petek se z Mojco sprehajava po parku, toda ona je danes imela zmenek s Jakobom , zato sem se odpravila sama.Celotno pot do parka sem bila tako poglobljena v razmišljanje o Alenu da nisem videla luči avta, ki mi je pripeljal nasproti.
Naslednja stvar ki se je spominjam je bila tema pred mojimi očmi ter oddaljeni glasovi, ki so bili tako medli da jih nisem razumela vedela sem da eden od njih pripada Alenu njegov glas bi prepoznala kjer koli.Ko sem poslušala podrobneje sem zaslišala tudi Mojčinega.V takšnem stanju sem bila še naslednjih 20 minut, vsaj tako se mi zdi , ket nisem ničesar videla nisem videla na uro.
Začela sem razločevati določene besede, nato celo cele stavke.Po petih minutah sem uspela nabrati cel kup informacij:
Sm v komi in se verjetno nebom zbudila še en mesec
Zbila me je Ajša(Alenova punca)
Alenu so odvzeli vozniško dovoljenje, saj je dovolil da je oseba brez izpita vozila avto
Verjetno bom še lahko hodla ampak bom prve pol leta na invalidskem vozičku in berglah.
Ko sta se zdravnica in babi nehali pogovarjati , sta vstopili dve osebi.Za eno sem bila prepričana da je Alen,za dugo pa sem izvedela takoj ko je spregovorila s svojim škripajočim glasom.Pred mano ni stal nihče drug kot Ajša .
˝Poglej , poglej koga imamo tukaj ˝je izjavila z norčavim glasom.
˝Samo naj ti bo jasno ,da mi za včerajšnji dogodek ni prav nič žal, saj si sirote kot si ti zaslužijo še kaj hujšga˝je spet posmehljivo rekla.
To me je tako pretresko, da če bi se lahko premikala bi ji pritisnila takoi focen da bi se ji moja dlan poznala še kr lep čas.
Ampak tega mi nibilo treba narediti saj se je zame postavil Alen
Nadaljujem kasnje prosim komentirajte če vam je všeč
Ostanite zdravi
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
WAW so bli že prejšni deli? Potem jih moram še prebraT!!!!
Lp
Golmanka
Lp
Golmanka
0
.jpg "Dekle we can do this")
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:stuck_out_tongue_winking_eye::heart_eyes:
0
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
