Hej gajs! 4. MAJ JE! MAY THE FOURTH BE WITH YOU! No, danes novi del moje zgodbe kot del mojega star wars celebrationa (dont judge me.) Jaz iskreno ne vem kak vi pišete tak awesome zgodbe z ravno prav dolgimi poglavji ampak lej i tried<3
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Pod kolesi avta so škrtali majhni kamni na neurejeni cesti. Obris nebotičnikov se je vedno bolj bližal v obrisu megle. Gia se je naslanjala na umazano šipo, medtem ko so na zastarelem radiju hreščale naključne pesmi. Ob nogah je ždela polna zdravil vrečka zaradi katere je pristala v avtu s popolnim neznancem. Bolela jo je glava.

"Si lačna?" Je Jax prekinil udobno tišino.
"Ne ravno, hvala." Gia se je nežno nasmehnila.
"Kdaj si nazadnje jedla?"
"Ne rabiš skrbeti za mene. V redu sem."
"Otrok si. Nekdo mora. Tvoji starši so... imeli težave z oblastmi?" Je previdno vprašal.
"Mhm. Mislim, da jih imajo v bistvu vsi."

Jax se je nasmehnil. "Itak." Pogledal je naprej in pridušeno zaklel. "Šit."
"Kaj?"
"Kontrola."
"Šit." Gia se je vzravnala. "Kako zelo te sploh hočejo aretirati? Je to samo stvar enega mesta?"
"Em... niti ne?"
"Kaj zdaj? Upava da te ne prepoznajo?"
"Imava drugo možnost?" Upočasnil je starinski avto in odprl okno. Vojak se je sklonil na višino njunih obrazov.
"Dober dan." Jax se je na široko nasmehnil. "S hčerko sva prišla na ogled tega prečudovitega mesta-"
"Vaši osebni nameni nas ne zanimajo." Vojak se je vzravnal in iztegnil roko. "Veljavna identifikacija?"
Jaxov nasmeh je v hipu izginil. "Em-"

Gia se je nagnila na voznikovo stran mimo njegovega obraza in se nasmehnila vojaku. "Vozi," mu je zašepetala na uho. Jax je pritisnil na plin preden bi vojak lahko procesiral kaj se je zgodilo, in kmalu je bil viden le še v ogledalu. Gia je izdihnila. "Nedvomno bo obvestil oblasti in druge enote. Kje je tvoja prijateljica?"
"Ne daleč. Vzemi vrečo."

Avto je zapeljal v eno izmed ozkih ulic in parkiral pred lepo urejenim blokom. Gia je vstala in za sabo zaloputnila vrata rdečega avta. "To je to?" Jax je nemo prikimal. Izgledal je živčen. Nežno ga je dregnila naprej. "Zakaj si tako živčen?"

Stopila sta do zvonca in pozvonila na edinega brez napisa. Okoli oken se je kljub moderni zunanjosti bloka luščila barva in v konfetih padala na tla.

Zaslišal se je mlad ženski glas. Gia je sklepala, da je stara okoli dvajset. "Kdo je?"

"Uh... Hej Leila..." Jax se je odkašljal.
"Jax? Je vse okej?"
"Ja, ni panike. Z mano je še ena upornica."
"Pridita gor. Odpiram."

Vrata so začela brenčati in Jax jih je odprl. Gia mu je nemo sledila. Vodil ju je v drugo nadstropje in potrkal na vrata. Vrata so se odprla.

Pred njima je stala mlajša ženska, z dolgimi rjavimi lasmi spletenimi v kito v krogu okrog glave. Čeprav je bila precej nižja kot Jax, se je z roko uprla na okvir vrat in ga pogledala navzgor v oči. Oba sta tako stala par sekund.

Ženska, očitno Leila, je trenutek prekinila in se obrnila k Gii. "Pozdravljena." Iztegnila je roko in se ji toplo nasmehnila. "Leila."
Gia se je nerodno prestopila in ji segla v roko. "Gia."

Leila je pomignila v svoje stanovanje. "Sta imela veliko težav z zdravili? Večina uporniških baz v okolici je svoje zaloge izčrpala-" Vstavila se je in sumljivo pogledala Jaxa. "Jax? Kaj si naredil?"

"Nisva imela izbire-"
"Jax! Kaj se je zgodilo?"
"Peljala sva mimo kontrole. Verjetno naju iščejo. In njihova prva postaja-"
"Bo moje stanovanje. Šit." Leila si je pogladila hlače. "Si s svojim avtom?"
"Ja."
"Te evakuacije postajajo že nadležne. Gia, rabiš kaj?"
Gia jo je zmedeno pogledala. "Em... oprosti, izgubljena sem. kaj?"
"Oblačila. Ker vaju iščejo moramo SPET (jezno je pogledala Jaxa) oditi."
"Ou. V bistvu nič nimam-"
"Okej. Bom jaz vzela." Jaxu je vrgla ključe. "Menjati moramo avto. Vzemi mojega. Pridem čez pet minut. Zakaj si tako nepreviden?"
Jax se ne nasmehnil. "Nekdo mora biti."
--------------------------------------------
Upam da vam je všeč<33 May the force be with you!