Minila sta dva tedna skrivnosti.

Zoey in Matthew sta postajala vedno bolj predrzna. Njuni skrivni stiki so se razrasli v nekaj neustavljivega – strastno, prepovedano, nevarno. Poljubi v zakotjih, stiski rok pod mizo, skrivni pogledi med poukom. Zoey je bila ujeta v vrtinec čustev, ki ga ni več znala zadrževati. Ob njem se je počutila živo. Končno zares vidno.

A nekega večera – vse se je podrlo.

Sophie je odšla na večerni sprehod, da bi zbistrila misli. Njena pot jo je skoraj nehote pripeljala do starega športnega igrišča. Tam sta bila. V senci dreves. Zoey, njena zadržana, tiha prijateljica – z ustnicami pritisnjenimi ob Matthewove. Njegove roke so ji bile ovite okoli pasu. Njun poljub ni bil samo poljub. Bil je vroč, požrešen, ranljiv. Sophie je obstala.

Kot zamrznjena.

Ni zajokala. Ni zavpila. Samo obrnila se je in odšla v temi, z razpadom v prsih.

Matthew jo je še isti večer klical. Večkrat. Pustil ji je glasovna sporočila, pisal dolga, zmedena sporočila: “Sophie, ni tako, kot misliš. Prosim. Pogovoriva se.”
Ni odgovorila. Ni mogla.

Zoey jo je skušala ujeti pred poukom. »Sophie, prosim, vsaj poslušaj me...«

Sophie je šla mimo nje, kot mimo tujke.

David jo je iskal med odmori, želel razložiti, zakaj je Cloe bila tiho, zakaj jo je poljubil, zakaj je vse... propadlo.
Sophie se mu je umikala, skrivala se je v kotičke šole, v knjižnico, celo v stranišča, samo da ne bi srečala njegovega pogleda.

Cloe je naslednji dan prinesla kolačke, spečene doma, kot včasih. Njene oči so bile polne obžalovanja. »So tvoji najljubši… z borovnicami.«

Sophie jih ni niti pogledala.

Potem je prišel trenutek, ko je počilo.

Stali so pred njo – David, Cloe, Zoey. Vsi hkrati. Vsi s prošnjami, z razlagami, z očmi, polnimi bolečine.
In Sophie... je eksplodirala.

»Dovolj! Dovolj vas imam! Ne kličite me, ne iščite me, ne razlagajte mi več svojih laži! Mislila sem, da vas imam. Da mi stojite ob strani. Ampak ste me vsi – vsak od vas – izdali!«

Njene oči so bile suhe. Preveč suhe.

»Hvala za vse, a ne potrebujem vas več.«

Se je obrnila in odšla. Stopala je s trdnimi koraki po hodniku, ne da bi se ozrla nazaj. Nihče si ni drznil iti za njo.

Vrata za njo so se zaprla.
Zlomljeni odnosi.
Zlomljeno dekle.

*b* Konec prve sezone. *b*


*roza* NAPOVEDNIK – 2. SEZONA *roza*
*i* “Nekatere rane nikoli ne izginejo. A včasih prav bolečina postane tisto, kar te prerodi.” *i*

Po tistem, ko je zaprla vrata za vsemi, ki so jo izdali, se Sophie skupaj s Filipom odpravi na poletne počitnice daleč stran – v Italijo, državo sonca, umetnosti… in novih obrazov.

Novi obrazi. Nov začetek?
Sophie si priseže, da ne bo nikogar več spustila blizu. Da bo srce ostalo zaprto.
A življenje ima svoje načrte.

Na razbeljenih ulicah Firenc spozna ljudi, ki ji na novo odprejo svet:
:sun_with_face: *b* Leo Bianchi *b*
– Šarmanten in odprt Italijan s skrivnostno preteklostjo. Je sin lokalnega umetnika, ves čas nasmejan, a v očeh skriva nekaj temnega. Takoj vzpostavi povezavo s Sophie, ki jo zmedenost med preteklostjo in sedanjostjo še bolj potegne v njegovo bližino. Med njima preskočijo iskrice – a je Leo res tako pristen, kot se zdi?

:cherry_blossom: *b* Chiara Moretti *b*
– Lepe temne oči in prodoren značaj. Chiara postane Sophijina nova prijateljica in nekakšna starejša sestra v novem okolju. Sumničava postane, ko opazi, da se Sophie še vedno ne zna odlepiti od preteklosti. A tudi Chiara skriva nekaj – in mogoče čuti več do Filipa, kot bi si upala priznati.

:fire:*b* Gabriel Rossi *b*
– Tiha voda, ki brega dere. Zadržan, a izredno inteligenten. Vidi več, kot pokaže. Najprej le opazuje Sophie, a kmalu postane njen zaupnik. Gabriel je tisti, ki odkrije, da preteklost ni ostala za njo – Matthew ni izginil. In mogoče ga ni edinega, ki ga preteklost ne spusti…
:kiss: *b* Luna De Santis *b*
– Provokativna, divja in nepredvidljiva. Luna je Chiara razredna prijateljica, a kmalu postane Sophijina skrivna tekmica – pa čeprav ji tega nikoli ne pove neposredno. Zna se prikupiti vsakomur, a za lepim obrazom in drznim slogom se skriva dekle, ki je sposobno vsega, da dobi tisto, kar si želi. Morda ji bo padel v oči prav Leo … ali pa Gabriel?

:headphones: *b* Elena Vivaldi *b*
– Tiha, umetniška duša z modrimi lasmi in beležnico polno pesmi. Elena ne mara konfliktov, a ima izredno močan notranji svet. Zbliža se s Sophie, ker čuti, da je tudi ona "poškodovana znotraj". Njuna vez postane skoraj terapevtska, a čustva se začnejo prepletati… mogoče je Elena edina, ki Sophie zares vidi.

:fire: Med neznanci se začnejo kresati nove iskrice – a s preteklostjo, ki še vedno diha Sophie za vratom.
:iphone: Matthew še ni rekel zadnje besede.
:broken_heart: Zoey jo poskuša doseči – a ali je že prepozno?
:candle: Cloe skriva skrivnosti, ki bi lahko vse spremenile.

In David?
Morda ni več isti fant, ki jo je nekoč ljubil.