Hi :wave:!
Štirideseti del, si morate misliti? Ja, res smo prišli daleč. Nimam kaj več reči, le da upam, da vam bo ta del všeč :wink:!
ZAČETEK NAČRTA
Spet je bilo jutro in sonce je že sijalo. Bella je kljub utrujenosti in vsem stresu, ki ga je kopičila v sebi, vseeno morala vstati. Bil je čas, da odnese zajtrk Alexandri. Sedaj se moram res potruditi, si je mislila.
Stekla je v kuhinjo, kjer jo je že čakala Doris s pladnjem.
"Ta je za Alexandro," ji je rekla.
Bella je odšla do kraljičine sobe in potrkala na njena vrata. Ko je zaslišala ukaz naprej, je vstopila.
"Oh, ti si Bella," je rekla Alexandra.
"Dobro jutro, vaše visočanstvo," je rekla Bella, se priklonila in se široko nasmehnila.
Nato je odložila pladenj na mizo. Kaj naj zdaj reče, da je ne bo posumila? Hm, kaj naj spet reče?
"Naša kuharica Marielle se je za vaš zajtrk še posebej potrudila. In upam, da vam bo teknil, vaše visočanstvo," je povedala Bella.
"Hvala, Bella. Upam, da si v redu te dni," je rekla Alexandra.
"Seveda sem v redu, vaše visočanstvo. Zelo srečna sem, da delam okoli tega čudovitega dvora," je povedala Bella in se znova nasmejala.
"Bella, si zadnje čase kaj v stresu ali kaj podobnega," je vprašala Alexandra.
"Kje pa? Daleč od tega. Ko sem vam že rekla, vaše cenjeno visočanstvo, sem tu neizmerno srečna," je odgovorila Bella.
"Čudovito. Lahko greš zdaj," je rekla Alexandra.
Bella se je znova priklonila, najlepše kot je znala in odšla. Upala je, da jo Alexandra ne sumi več.