"Aha," je nato rekel Argos in se še sam predstavil. "Jaz sem tu na ... em ... dopustu," mu je razložil. "Koliko si pa star?" je še Stanley postavil vprašanje. "Danes je moj 12. rojstni dan. Ti?"
"13 ... sem bil osemindvajsetega februarja. Vse najboljše, mimogrede!" Stanley je govoril raztreseno in odsekano, kot bi ga bilo strah, da bi povedal preveč ali premalo. "Čakaj! Si rekel na dopustu?" je kar naenkrat odsekal. "Ja ... v bistvu res ...," mu je Argos pritrdil. "Verjetno nisi popotnik, ha? Imaš tu kakega sorodnika? Kako se pišeš?" se je Stanleyu kar naenkrat odprlo. "Ja, tu je moja babica Sharon Valerie Blackwood Clawford," je Argos zdrdral babičino polno ime. "S - Sharon Valerie B - Blackwood? Leva čaro - dejka?" Je začudeno ponovil Stanley. "Leva čarodejka? Kaj je to?"
"Kaj - kaj ne veš?" je Argosa vprašal Stanley, njegove obrvi pa so se dvignile iznad očal. "Na našem otoku so tri čarodejke. Leva, desna in srednja. Ta ima največjo moč in je najpomembnejša. Potem je desna, njena namestnica in pomočnnica, ter leva, ki se večkrat pokaže tudi med ljudmi. Njena magija je bolj na vsakdanji ravni in ni tako močna kot magija prvih dveh. Vendar je vseeno precej močnejša od ostalih ljudi. One so na nek način glavne na tem otoku. Je pa res, da mora biti njihova identiteta skrita in ti zato verjetno tega ni povedala, sploh, če živiš v zunanjem svetu," mu je obrazložil Stanley. Očitno je želel povedati še kaj, vendar se je zadnji trenutek ustavil tako, da se je slišalo kot bi kolcnil. Argos ga je zbegano pogledal. Kaj za vraga pa ta tip govori? Zapihal je veter in Stanleyu čez oči vrgel pramen do sredine hrbta dolgih, skuštranih las, ki so bili nekje med svetlo rjavo in blond barvo. Izgledalo je, kot da ga to prav nič ne moti. "K - kaj?!" je izustil Argos. Stanleyev obraz je pobledel. "Jaz ... jaz ... ne ... smel ... kaznovan ... jaz ... ti ne ... kdo ... odkrili ... slabo ..." je začel prestrašeno jecljati z glaskom majhne punčke, ki se je izgubila v gozdu. Potem se je obrnil in jo ucvrl stran, da se je kar kadilo. Argos je stekel za njim. Čeprav je bil zelo dober tekač ga ni mogel ujeti. "Kul frizura!" je še uspel zaklicati za njim, preden je izginl za skalnim pomolom. Nekaj časa je še stal tam in premišljeval o tem čudnem fantu. Saj ne, da drugi prebivalci tega otoka niso bili nenavadni a ta je bil ...
Njegova črna očala ... saj zunaj ni bilo tako hudo močne svetlobe ... način njegovega govora ... njegovo obnašanje ... kot, da ga Stanley sploh
nebi videl ...
Ob teh mislih je Argos stresel z glavo kot, da jih želi stresti ven. Odločil se je, da bo odtlej bolj pozoren na ostale prebivalce.

Domov je hodil počasi kot, da bi lebdel. Razmišljal je o fantu s plaže. In o tem kar je rekel. O tem, da je njegova babica čarodejka in o tem, da ima magijo močnejšo od ostalih ljudi. Koga je mislil z 'ostalimi ljudmi'? Ostale prebivalce otoka? Je bilo torej tisto, kar je videl pred štirimi leti resnično? Je bila tisto res pošast? Imajo magijo v sebi vsi otočani ali le nekateri? Zakaj on o tem nič ne ve? Kaj vse je skrito pred njegovimi očmi? Fant je govoril nekaj o tem, da Argos prihaja iz zunanjega sveta in mu verjetno zato babica ni o tem nič povedala. Je možno, da je otok ravno zato odrezan od sveta? Da se tista megla z razlogom zredči le enkrat na štiri leta? Vprašanja so se mu kot plaz usuvala v glavo in na vsa je lahko odgovoril enako: Ne vem. A se bom potrudil, da bom o tem izvedel čim več!

In o tem je bil trdno odločen. Vendar za začetek o tem raje ne bo spraševal babice, glede na to, kaj je čebljal Stanley tik preden je pobegnil. Če je govoril resnico in je njegova babica res ena vodilnih na otoku se lahko obema še slabo piše. Na svojo babico je kar naenkrat gledal v povsem drugačni luči.

***

Agnes je zdolgočaseno ležala na svoji postelji. Želodec se ji je še vedno obračal od tistega 'rojstnodnevnega toasta'. Očitno je bil v njem pokvarjen sir, kar je čisto možno. Zaslišala je odpiranje in zapiranje vhodnih vrat. Čez nekaj časa pa spet. Tako, zdaj je sama v hiši.

Ker se ji ni dalo brati, se je odločila, da bo malo stikala po hiši. Vzela je sponko za papir s pisalne mize, če bi bilo potrebno kaj odkleniti. Stopila je iz sobe na hodnik. Nasproti nje je bila Argosova soba, ki jo je babica uporabljala tudi za pralnico in sta bili v njej postelja in miza verjetno samo zaradi njenega edinega vnuka (no, ni bil edini, dvojčka Agnes in Argos sta imela še dve starejši sestri in enega starejšega brata, za katere se je Agnes zdelo, da jih babica sploh ne pozna in niti ne ve, da obstajajo).