Malo naprej desno, so se začele stopnice. Če pogledaš na hitro, misliš, da ne vodijo nikamor. A če bolje pogledaš, vidiš, da je na stropu loputa od podstrešja. Agnes jo je pogledala, a je ni preveč vleklo tja. Raje se je obrnila na levo. Tam so na koncu hodnika stopnice, ki vodijo v pritličje, na levi steni pa vrata od kopalnice. Desno, čisto v kotu hodnika, so bila temna, rdečkasta mahagonijeva vrata.
Agnes je kakšnih pet minut vlamljala v babičino sobo. Končno ji jih je uspelo odkleniti. Preden je odprla vrata in vstopila, je globoko vdihnila. Nekako se ji je zdelo, da za tistimi vrati ne bo našla čisto navadne sobe. In imela je prav.
Nasproti vratom je bilo okno. Zastirale so ga škrlatno rdeče zavese, ki so v sobo metale srhljivo rdečo svetlobo. Agnes je odkorakala do okna in odgrnila zavese. Ko jih je, je osupnila. Soba je bila cela v škrlatni, rdeči in vijolični barvi. Desno od vrat, je bila velika omara, verjetno za oblačila. Poleg omare sta stala miza in stol. Na mizi so stale razne posodice in stekleničke, ki so vsebovale stvari podobne mazilom in zdravilom. Na sredini sobe, pri desni steni, je stala vijolična zakonska postelja. Na stropu je bilo naslikano čudovito zvezdno nebo. Zvezde so se jasno videle in izgledalo je, kot da gleda pravo zvezdnato nebo. Agnes je lahko prepoznala veliki in mali voz, ter zvezdo severnico, ostalih zvezd in ozvezdij, pa ni poznala. Ob steni z oknom sta bili dve veliki knjižni omari, nabito polni knjig z zelo nenavadnimi naslovi, na primer: »Slovar ptičjega petja« ali pa »Magične lastnosti mineralov«. Nasproti postelje je bila še ena omara polna še bolj nenavadnih predmetov. V vitrini so bile razstavljene razne sveče, teleskopi, kristali, snežne krogle in še kup drugih predmetov, ki jim Agnes ni vedela imena. Povsod po sobi so bile razporejene nenavadne lončnice. Agnes se je pomaknila na sredino sobe. Naenkrat je pod nogami občutila močno toploto. Tla so bila povsod po hiši pokrita s svetlim parketom. Le na sredini sobe je bila rdeča preproga, ki je izgledala kot nekakšna živalska koža. Oddajala je zelo močno toploto. Vendar je največ Agnesine pozornosti pritegnila nočna omarica.
To pravzaprav sploh ni bila nočna omarica. Bila je dober meter visoka in ozka omarica iz mahagonijevega lesa s steklenimi vrati. Na vrhu je bila kot na podstavku škrlatna blazina z zlatimi robovi. Nanjo je bila položena steklena krogla mlečno bele barve. V vitrini pa je bila nekakšna knjiga. Agnes je avtomatsko odprla vrata in segla po knjigi. Bila je nenavadno topla. Rjavkaste usnjene platnice so bile obrobljene z bronom. Na sredini platnice je bil za pest velik rubin okrog katerega so bili narisani bronasti žarki. Agnes je prelistala knjigo. Porumenele strani so bile čisto prazne.
V nekem trenutku je pogledala skozi okno in videla, da se njen brat vrača. Knjigo je hitro postavila nazaj v omarico in stekla iz sobe. Spet je potrebovala kar nekaj časa, preden jo je zaklenila. Nato je hitro stekla v svojo sobo, se vrgla na posteljo, odprla Harryja Potterja in dvorano skrivnosti in se začela delati, da bere. Kmalu za tem je vstopil Argos na tisti svoj zoprni način. Namesto da bi potrkal, je z roko rahlo udaril po vratih, nato pa jih sunkovito odprl.
»Oh ti si tu,« je malce nejevoljno zasikal. Agnes, ki je sicer po navadi začenjala prepire, se za spremembo ni dalo niti pogovarjati. Preveč je bila zamišljena zaradi tega, kar je videla v babičini sobi. Zato ga je poskusila ignorirati, a je bilo nemogoče. »Pa ne, da že cel dan ždiš tu! Zakaj nikoli ne greš ven?!« je kar naenkrat vzrojil Argos. Njegova srditost jo je presenetila. 'Napad je najboljša obramba', je pomislila in mu vrnila: »Kaj te briga, kaj počnem jaz!? Pojdi se raje igrati ven, na svež zrak!« Argos ji je hotel vrniti, a je ugotovil, da se z mojstrico v prepirih nima smisla kregati. Pravzaprav sploh ni točno vedel, zakaj išče prepir. To mu sploh ni bilo podobno. Prestrelil jo je z jeznim pogledom, se zasukal na petah, ter izginil iz njene sobe. Za sabo je tako močno zaloputnil z vrati, da se je vse streslo. Agnes se je nasmehnila sama pri sebi. Spet ga je premagala.
____________________________________________________
Tale del sem malce popravila in dodelala.:sweat_smile:
Agnes je kakšnih pet minut vlamljala v babičino sobo. Končno ji jih je uspelo odkleniti. Preden je odprla vrata in vstopila, je globoko vdihnila. Nekako se ji je zdelo, da za tistimi vrati ne bo našla čisto navadne sobe. In imela je prav.
Nasproti vratom je bilo okno. Zastirale so ga škrlatno rdeče zavese, ki so v sobo metale srhljivo rdečo svetlobo. Agnes je odkorakala do okna in odgrnila zavese. Ko jih je, je osupnila. Soba je bila cela v škrlatni, rdeči in vijolični barvi. Desno od vrat, je bila velika omara, verjetno za oblačila. Poleg omare sta stala miza in stol. Na mizi so stale razne posodice in stekleničke, ki so vsebovale stvari podobne mazilom in zdravilom. Na sredini sobe, pri desni steni, je stala vijolična zakonska postelja. Na stropu je bilo naslikano čudovito zvezdno nebo. Zvezde so se jasno videle in izgledalo je, kot da gleda pravo zvezdnato nebo. Agnes je lahko prepoznala veliki in mali voz, ter zvezdo severnico, ostalih zvezd in ozvezdij, pa ni poznala. Ob steni z oknom sta bili dve veliki knjižni omari, nabito polni knjig z zelo nenavadnimi naslovi, na primer: »Slovar ptičjega petja« ali pa »Magične lastnosti mineralov«. Nasproti postelje je bila še ena omara polna še bolj nenavadnih predmetov. V vitrini so bile razstavljene razne sveče, teleskopi, kristali, snežne krogle in še kup drugih predmetov, ki jim Agnes ni vedela imena. Povsod po sobi so bile razporejene nenavadne lončnice. Agnes se je pomaknila na sredino sobe. Naenkrat je pod nogami občutila močno toploto. Tla so bila povsod po hiši pokrita s svetlim parketom. Le na sredini sobe je bila rdeča preproga, ki je izgledala kot nekakšna živalska koža. Oddajala je zelo močno toploto. Vendar je največ Agnesine pozornosti pritegnila nočna omarica.
To pravzaprav sploh ni bila nočna omarica. Bila je dober meter visoka in ozka omarica iz mahagonijevega lesa s steklenimi vrati. Na vrhu je bila kot na podstavku škrlatna blazina z zlatimi robovi. Nanjo je bila položena steklena krogla mlečno bele barve. V vitrini pa je bila nekakšna knjiga. Agnes je avtomatsko odprla vrata in segla po knjigi. Bila je nenavadno topla. Rjavkaste usnjene platnice so bile obrobljene z bronom. Na sredini platnice je bil za pest velik rubin okrog katerega so bili narisani bronasti žarki. Agnes je prelistala knjigo. Porumenele strani so bile čisto prazne.
V nekem trenutku je pogledala skozi okno in videla, da se njen brat vrača. Knjigo je hitro postavila nazaj v omarico in stekla iz sobe. Spet je potrebovala kar nekaj časa, preden jo je zaklenila. Nato je hitro stekla v svojo sobo, se vrgla na posteljo, odprla Harryja Potterja in dvorano skrivnosti in se začela delati, da bere. Kmalu za tem je vstopil Argos na tisti svoj zoprni način. Namesto da bi potrkal, je z roko rahlo udaril po vratih, nato pa jih sunkovito odprl.
»Oh ti si tu,« je malce nejevoljno zasikal. Agnes, ki je sicer po navadi začenjala prepire, se za spremembo ni dalo niti pogovarjati. Preveč je bila zamišljena zaradi tega, kar je videla v babičini sobi. Zato ga je poskusila ignorirati, a je bilo nemogoče. »Pa ne, da že cel dan ždiš tu! Zakaj nikoli ne greš ven?!« je kar naenkrat vzrojil Argos. Njegova srditost jo je presenetila. 'Napad je najboljša obramba', je pomislila in mu vrnila: »Kaj te briga, kaj počnem jaz!? Pojdi se raje igrati ven, na svež zrak!« Argos ji je hotel vrniti, a je ugotovil, da se z mojstrico v prepirih nima smisla kregati. Pravzaprav sploh ni točno vedel, zakaj išče prepir. To mu sploh ni bilo podobno. Prestrelil jo je z jeznim pogledom, se zasukal na petah, ter izginil iz njene sobe. Za sabo je tako močno zaloputnil z vrati, da se je vse streslo. Agnes se je nasmehnila sama pri sebi. Spet ga je premagala.
____________________________________________________
Tale del sem malce popravila in dodelala.:sweat_smile:
Moj odgovor:
Svetovalnica
Učiteljica
Pač naša ucitlca je tok stroga pac tak ona se na nas zacne dret za brezveze se posebi ce zevamo pac like a nesmem dihat pa tak opomine nam daje za vsako mininapakico pa ona bi gotov poklica fbi ce nimas naloge pac 2 minuti nazaj rece "men je usen ce vi delate naloge to sam se akodujete pa ni cudn da vam ocene padajo" pac like 3 nism mela za slo nalogo pa je ona bla tak"bunny zaka pa ti tok naloge nimas" like zenska js mam lajf ne pa sam slovenscino pa se ful na zal pa govori da mamo slabe starse ker so nam dali telefon pa kar sprasuje nas kdaj gremo spat pa a mamo telefon zravn.
Sam tezava je da bom js to ucitlco mela 4 leta pa ze zdejse mi go zmesal pac najraje bi jo plesnla v kbraz pac mislim da v zakonu pise da lahk ljudje dihajo in zehajo ker zehanje ni tok povezano s tem da su zaspan pa da icitlca nesme zalt ucencov ppa njihovih starsev
Ljudje prosm pomagite ka naj nedim obupana sm???
bunny
Sam tezava je da bom js to ucitlco mela 4 leta pa ze zdejse mi go zmesal pac najraje bi jo plesnla v kbraz pac mislim da v zakonu pise da lahk ljudje dihajo in zehajo ker zehanje ni tok povezano s tem da su zaspan pa da icitlca nesme zalt ucencov ppa njihovih starsev
Ljudje prosm pomagite ka naj nedim obupana sm???
bunny
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(48)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(67)
Nič posebnega , že vse vem.
(27)



Pisalnica