Torej objavila bom vse dela pod temle profilom, razlogi so v profilu.
Torej že doooolgoo časa nisem pisala :pen_fountain:in kadar sem se so vse zgodbe končale nedokončane. Vendar pa sm se spravila pisati to zgodbo sem že dokončala, kar je bolje kot, da pišem sproti. Zdaj pa prvič pišem ljubezensko :revolving_hearts:zgodbo in če je čudna veste zakaj. Najprej sem poskusila tako med fantom in punco:woman::heart::man: ampak na koncu sem ugotovila, da lažje pišem o dveh puncah :couple_ww:tako, da zato je kot je in upam, da ni stereotipno. Pač res sem zivčna, in upam, da je napisana v redu, nikoli nisem bila ena huda pisateljica. No dovolj čeblanja, upam, da vam bo zgodba všeč.:blush:
_______________________________________
,,To se ne bi smelo zgoditi, to se ne bi smelo zgoditi, to se ne bi smelo zgoditi, te res nič ne izuči!'' si govorim med tem, ko delam kroge po sobi. Vedno kadar sem živčna ali jezna ali vesela ampak ne pomaga vzdihnem in ponovim že 100x naučeno mantro: ,,Ne mara te, kliče te cukrarna, CUKRARNA!'' Ampak čakaj cukrarna je bila stavba v kateri so se nahajali in životarili umetniki, kaj pa če misli, da sem umetnica! Umetniška, edinstvena, čudovita! ,, Pozabi!'' vpije logična stran mojih možganov, ki jo kličem Logan a kaj, ko se tisti trapasti na dno potlačeni s samorogi in mavricami posut del možganov Rozi ne, da in še naprej ponavlja: ,, Umetnica misli, da si umetnica!''. Sitnobo pripravim do zadnjega udarca: ,, Srce drago ime ti je Sweetie to prav kliče po tem, da bi te nekdo poklical cukrarna!'' Ampak čakaj a se ni cukrarni reklo cukrarna, ker so v njej shranjevali sladkor in sladkor, spet zaslišim tisti cvileči glas: ,, Cuker je sladek, najverjetneje misli, da si cukrček''. Začutim, da zardevam, ne no, bom res postala paradajz Logan pripravim in izstrelim argument: ,, Vsi, ki te ne marajo te kličejo cukrarna, presneto, V-S-I, vsi in niso zaljubljeni vate prej nasprotno''. Boli me glava od vsega tega pregovarjanja same s sabo zato hočem spustiti možgane na pašo-telefon ampak ne, ne tam je Instagram in res, res si ne bom pokvarila noči. Ampak močnejše je od mene skoraj, vendarl zavpijem in stečem iz sobe, sestrična bo mislila, da se mi je zmešalo briga me, biga me vse, kar, kar ni povezano z, z argh! Sweetie zberi se zberi se pojdi brat učbenik zaspi zraven ja, ja to je rešitev. Stečem nazaj v svojo sobo in potegnem ven prvi učbenik, ki je za kemijo, oh ne pa ne kemija! ,,Vsi vemo kdo obožuje kemiiijooo'' zapoje Rozi. Oh, ko bi se lahko ugasnila za par sekund, ne dni, let bolje. Uležem se na posteljo in pomislim nobena normalna oseba nima debat sama s sabo, nobeno še posebno pa nobena super kul, čedna, zabavna, pametna, priljubljena oseba, ki je ne poznam, ne poznam in niti pod razno ampak niti pod razno in niti slučajno nimam crusha na njo, noup ne jaz. Ma koga pa farbam? Sebe? Vzdihnem in pogledam proti učbeniku za kemijo, ter pomislim, čeprav ne smem na njo, ki ga bere, čeprav tega ne počne saj tako ali tako vse ve in kako ji lasje elegantno padajo na oči… ,,Ne, ne, ne nehaj s tem zakaj je to tako težko?'' pomislim in jutri bom morala v šolo k omarici, ki je zraven njene in seveda mi bo rekla naj se speljem ampak saj tega ne misli resno, če bi želela bi že našla način, ker je sposobna zelo
Torej že doooolgoo časa nisem pisala :pen_fountain:in kadar sem se so vse zgodbe končale nedokončane. Vendar pa sm se spravila pisati to zgodbo sem že dokončala, kar je bolje kot, da pišem sproti. Zdaj pa prvič pišem ljubezensko :revolving_hearts:zgodbo in če je čudna veste zakaj. Najprej sem poskusila tako med fantom in punco:woman::heart::man: ampak na koncu sem ugotovila, da lažje pišem o dveh puncah :couple_ww:tako, da zato je kot je in upam, da ni stereotipno. Pač res sem zivčna, in upam, da je napisana v redu, nikoli nisem bila ena huda pisateljica. No dovolj čeblanja, upam, da vam bo zgodba všeč.:blush:
_______________________________________
,,To se ne bi smelo zgoditi, to se ne bi smelo zgoditi, to se ne bi smelo zgoditi, te res nič ne izuči!'' si govorim med tem, ko delam kroge po sobi. Vedno kadar sem živčna ali jezna ali vesela ampak ne pomaga vzdihnem in ponovim že 100x naučeno mantro: ,,Ne mara te, kliče te cukrarna, CUKRARNA!'' Ampak čakaj cukrarna je bila stavba v kateri so se nahajali in životarili umetniki, kaj pa če misli, da sem umetnica! Umetniška, edinstvena, čudovita! ,, Pozabi!'' vpije logična stran mojih možganov, ki jo kličem Logan a kaj, ko se tisti trapasti na dno potlačeni s samorogi in mavricami posut del možganov Rozi ne, da in še naprej ponavlja: ,, Umetnica misli, da si umetnica!''. Sitnobo pripravim do zadnjega udarca: ,, Srce drago ime ti je Sweetie to prav kliče po tem, da bi te nekdo poklical cukrarna!'' Ampak čakaj a se ni cukrarni reklo cukrarna, ker so v njej shranjevali sladkor in sladkor, spet zaslišim tisti cvileči glas: ,, Cuker je sladek, najverjetneje misli, da si cukrček''. Začutim, da zardevam, ne no, bom res postala paradajz Logan pripravim in izstrelim argument: ,, Vsi, ki te ne marajo te kličejo cukrarna, presneto, V-S-I, vsi in niso zaljubljeni vate prej nasprotno''. Boli me glava od vsega tega pregovarjanja same s sabo zato hočem spustiti možgane na pašo-telefon ampak ne, ne tam je Instagram in res, res si ne bom pokvarila noči. Ampak močnejše je od mene skoraj, vendarl zavpijem in stečem iz sobe, sestrična bo mislila, da se mi je zmešalo briga me, biga me vse, kar, kar ni povezano z, z argh! Sweetie zberi se zberi se pojdi brat učbenik zaspi zraven ja, ja to je rešitev. Stečem nazaj v svojo sobo in potegnem ven prvi učbenik, ki je za kemijo, oh ne pa ne kemija! ,,Vsi vemo kdo obožuje kemiiijooo'' zapoje Rozi. Oh, ko bi se lahko ugasnila za par sekund, ne dni, let bolje. Uležem se na posteljo in pomislim nobena normalna oseba nima debat sama s sabo, nobeno še posebno pa nobena super kul, čedna, zabavna, pametna, priljubljena oseba, ki je ne poznam, ne poznam in niti pod razno ampak niti pod razno in niti slučajno nimam crusha na njo, noup ne jaz. Ma koga pa farbam? Sebe? Vzdihnem in pogledam proti učbeniku za kemijo, ter pomislim, čeprav ne smem na njo, ki ga bere, čeprav tega ne počne saj tako ali tako vse ve in kako ji lasje elegantno padajo na oči… ,,Ne, ne, ne nehaj s tem zakaj je to tako težko?'' pomislim in jutri bom morala v šolo k omarici, ki je zraven njene in seveda mi bo rekla naj se speljem ampak saj tega ne misli resno, če bi želela bi že našla način, ker je sposobna zelo
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Samo potrjujem, da sem to jaz:)
1
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Zamenjala me je
Ojla,
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(177)
Srednje.
(130)
Ni mi všeč.
(35)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
.............le, da je mrož malce bolj prijazen ...
kaj da hel je toooooooo :joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::rofl::rofl::rof