Sem zdaj Viktorijina prijateljica razmišljam na drevesu. Bliža se že konec leta, ni še za vogalom a je blizu. Seveda, saj prijatelji se vabijo k sebi domov podobno. Poleg tega pa si zaupajo in si pripovedujejo stvari. Vesela sem kajti prijatelj je veliko bolj, kot nekdo, ki mu rečeš, da se spelje poleg tega pa Viktorija ni nikoli omenila, da imam veliko lepo hišo. Vsaj noben me še ni ogovoril in to je dobro. Poleg tega se Viktorija zdaj pogovarja z mano tudi v šoli in ne ignorira me več. Povabila me je že parkrat v kino in s njenimi frendicami smo šle že marsikam, zdi se mi, da…
,,Ustavi konje sikne Logan, pomisli Sweetie res sta se zbližali vendar pomisli takrat, ko ste se sprehajale po mestu se spomniš, se spomniš kaj je rekla Sky?''
Pomislim spomnim se, Viktorija me je povabila in šle smo nakupovati in si privoščile sprehod po mestu. Viktorija je kupila neke fine sandalčke, v slogu egiptovskih. ,
,Mah luknjav spomin imaš, mimo plakata ste šle, zelo spodbujajočega plakata o enakopravnosti in strpnosti…'' z sladkim glasom nadaljuje Logan. Da na plakatu je bil res en tak napis in tedaj se mi utrne.
Sprehajale smo se in smejale neki neumnosti, ko se je pojavil ta plakat in Sky je jezno pihnila in rekla: ,,pedri povsod se rinejo, a!'' Ob tem sem se zdrznila zadeva je bila uničena v trenutku.
,,Viktorija je molčala ni se oglasila in saj veš kdor molči pritrdi,'' zapiska Logan. Odkimam Viktorija je preveč prijazna, da bi se strinjala s tako primitivnostjo. Kadar sva šli na sprehode je vedno govorila zelo razgledano in odprto. Samo ne vem, z Viktorijo se lahko pogovarjam skoraj o vsem. Lahko se zabavam z njo in zdi se mi, da se ona dobro počuti v moji družbi. Lahko ji nakladam o knjigah in ona me posluša in včasih še kakšno prebere.
,,Ja, ja Sweetie dobra prijateljica je ampak vprašanje je, če kaj dobra za kaj več?'' zagodrnja Logan.
,,Sploh pa ne veš, kaj meni o tem njena družina mislim, Sky je dober primer,'' naklada Logan. Jaz pa molčim po eni strani ima prav mogoče je Viktorija, nestrpna ampak moj stric ni, njega te stvari ga itak brigajo. Važno, da mu posli tečejo. Nenadoma pa zaslišim šumenje listja, zdrznem se, kljub temu, da sm si obljubila že tisočkrat, da bom s tem početjem prenehala.
,,Mar se nisva zmenili tu?'' zaslišim znan glas.
,,Ja ,seveda, '' zamrmram, ter se nasmehnem. Viktorija pokima in pomigne. Pravzaprav me sploh ne počaka ampak, kar začne hoditi, njeni visoki čop pa poskakuje in očitno si ga je naredila v zmedi, kajti prameni ji uhajajo in gumica komaj zadržuje kodre. Komaj jo ujamem sicer ima Viktorija trapasto navado, da začneta skupaj s Sky hoditi zelo hitro, da moraš teči zraven ampak, vseeno.
,,Hej, em lahko malo počakaš, na žalost nimam tako dolgih nog,'' rečem Viktorija pa samo odsotno pokima, ampak ustavi pa se ne.
,,Viktorija! Počakaj, prosim,'' rečem nekoliko glasneje. Tokrat se končno zdrzne in se ustavi, hitro stečem in jo dohitim in ji pomignem ampak ona samo obstoji.
,,Viktorija? Greva naprej, mar mi nisi hotela povedat nekaj v zvezi z em, šolsko prireditvijo?'' jo vprašam in se zazrem vanjo. ,,Možno,'' zamrmra, ter se zazre v krošnje borovcev. Sledim njenemu pogledu ampak ne opazim ničesar, samo te visoke veje, na katerih včasih sedijo ptiči, če sva dovolj tihi.
,,Ti je, kdo že kdaj omenil, da imaš res tople oči, kakor karamela, obožujem karamelo in pašejo k tvojemu imenu,'' globoko vzdihne in nadaljuje: ,,niso hladne, niso odsotne in whatever, blebetam.''
Opazim trzanje njenega nosu, poleg tega pa je očitno stopila v blato in njeni beli čevlji dobijo pridih rjave zato bleknem: ,,em, tvoji čevlji, so blatni in to bo težko pucat.''
Viktorija se ozre in pokima, ter reče: ,,sranje, sranje, sranje, sranje!'' Pri tem pa jezno udarja z nogo ob tla, kar prav nič ne pripomore, k situaciji.
,,Viktorija…'' rečem s pomirjajočim glasom, prekine me:,,sori Sweetie, sori očistiti jih moram, takoj zdajle, blato noče iti dol.'' Bežno se nasmehne in se obrne in odhiti po poti navzdol in šele zdaj opazim, da ni oblečena v običajne roza-modre športne pajkice ampak v sivo trenirko, navadno sivo trenirko?! To je bolj moj stil.
,,Tole, je bilo pa, nekaj,'' zamrmra Logan, ko zaslišim cviljenje: ,,Viktorija je govorila o tvojih očeh, Sweetie, si slišala, a si slišala, Sweetie!'' Res, je ampak bila je, čudna nič mi ni povedala o prireditvi, ni omenila nič o knjigi in če pomislim izgledala, je čudno.
Ne grdo ali kaj takega, Viktorija ne more niti pod razno izgledati grdo ampak. ,,Sweetie govorila je o tvojih očeh, rada ima karamelo, moraš ji jo prinesti, slišiš!'' cvili Rozi in poskakuje med tem, ko Logan molči. Naredim korak, ko opazim, da sem tudi jaz zakorakala v blato, pismo rosno, kaj je narobe z mano.
,,Zaljubljenost,'' odgovori Logan in z Viktorijo, pomislim vendar Logan le molči.
Najprej se zahvaljujem Clari za lep komentari in seveda Spominčici. Mogoče je tale del malce bolj, klišejski ampak ima neko logiko, nočem izdati prveč. Upam, da je dialog realističen in opisovanje tudi.
Karkoli, upam, da vam je bila zgodba všeč in želim vam srečno novo leto:fireworks:
,,Ustavi konje sikne Logan, pomisli Sweetie res sta se zbližali vendar pomisli takrat, ko ste se sprehajale po mestu se spomniš, se spomniš kaj je rekla Sky?''
Pomislim spomnim se, Viktorija me je povabila in šle smo nakupovati in si privoščile sprehod po mestu. Viktorija je kupila neke fine sandalčke, v slogu egiptovskih. ,
,Mah luknjav spomin imaš, mimo plakata ste šle, zelo spodbujajočega plakata o enakopravnosti in strpnosti…'' z sladkim glasom nadaljuje Logan. Da na plakatu je bil res en tak napis in tedaj se mi utrne.
Sprehajale smo se in smejale neki neumnosti, ko se je pojavil ta plakat in Sky je jezno pihnila in rekla: ,,pedri povsod se rinejo, a!'' Ob tem sem se zdrznila zadeva je bila uničena v trenutku.
,,Viktorija je molčala ni se oglasila in saj veš kdor molči pritrdi,'' zapiska Logan. Odkimam Viktorija je preveč prijazna, da bi se strinjala s tako primitivnostjo. Kadar sva šli na sprehode je vedno govorila zelo razgledano in odprto. Samo ne vem, z Viktorijo se lahko pogovarjam skoraj o vsem. Lahko se zabavam z njo in zdi se mi, da se ona dobro počuti v moji družbi. Lahko ji nakladam o knjigah in ona me posluša in včasih še kakšno prebere.
,,Ja, ja Sweetie dobra prijateljica je ampak vprašanje je, če kaj dobra za kaj več?'' zagodrnja Logan.
,,Sploh pa ne veš, kaj meni o tem njena družina mislim, Sky je dober primer,'' naklada Logan. Jaz pa molčim po eni strani ima prav mogoče je Viktorija, nestrpna ampak moj stric ni, njega te stvari ga itak brigajo. Važno, da mu posli tečejo. Nenadoma pa zaslišim šumenje listja, zdrznem se, kljub temu, da sm si obljubila že tisočkrat, da bom s tem početjem prenehala.
,,Mar se nisva zmenili tu?'' zaslišim znan glas.
,,Ja ,seveda, '' zamrmram, ter se nasmehnem. Viktorija pokima in pomigne. Pravzaprav me sploh ne počaka ampak, kar začne hoditi, njeni visoki čop pa poskakuje in očitno si ga je naredila v zmedi, kajti prameni ji uhajajo in gumica komaj zadržuje kodre. Komaj jo ujamem sicer ima Viktorija trapasto navado, da začneta skupaj s Sky hoditi zelo hitro, da moraš teči zraven ampak, vseeno.
,,Hej, em lahko malo počakaš, na žalost nimam tako dolgih nog,'' rečem Viktorija pa samo odsotno pokima, ampak ustavi pa se ne.
,,Viktorija! Počakaj, prosim,'' rečem nekoliko glasneje. Tokrat se končno zdrzne in se ustavi, hitro stečem in jo dohitim in ji pomignem ampak ona samo obstoji.
,,Viktorija? Greva naprej, mar mi nisi hotela povedat nekaj v zvezi z em, šolsko prireditvijo?'' jo vprašam in se zazrem vanjo. ,,Možno,'' zamrmra, ter se zazre v krošnje borovcev. Sledim njenemu pogledu ampak ne opazim ničesar, samo te visoke veje, na katerih včasih sedijo ptiči, če sva dovolj tihi.
,,Ti je, kdo že kdaj omenil, da imaš res tople oči, kakor karamela, obožujem karamelo in pašejo k tvojemu imenu,'' globoko vzdihne in nadaljuje: ,,niso hladne, niso odsotne in whatever, blebetam.''
Opazim trzanje njenega nosu, poleg tega pa je očitno stopila v blato in njeni beli čevlji dobijo pridih rjave zato bleknem: ,,em, tvoji čevlji, so blatni in to bo težko pucat.''
Viktorija se ozre in pokima, ter reče: ,,sranje, sranje, sranje, sranje!'' Pri tem pa jezno udarja z nogo ob tla, kar prav nič ne pripomore, k situaciji.
,,Viktorija…'' rečem s pomirjajočim glasom, prekine me:,,sori Sweetie, sori očistiti jih moram, takoj zdajle, blato noče iti dol.'' Bežno se nasmehne in se obrne in odhiti po poti navzdol in šele zdaj opazim, da ni oblečena v običajne roza-modre športne pajkice ampak v sivo trenirko, navadno sivo trenirko?! To je bolj moj stil.
,,Tole, je bilo pa, nekaj,'' zamrmra Logan, ko zaslišim cviljenje: ,,Viktorija je govorila o tvojih očeh, Sweetie, si slišala, a si slišala, Sweetie!'' Res, je ampak bila je, čudna nič mi ni povedala o prireditvi, ni omenila nič o knjigi in če pomislim izgledala, je čudno.
Ne grdo ali kaj takega, Viktorija ne more niti pod razno izgledati grdo ampak. ,,Sweetie govorila je o tvojih očeh, rada ima karamelo, moraš ji jo prinesti, slišiš!'' cvili Rozi in poskakuje med tem, ko Logan molči. Naredim korak, ko opazim, da sem tudi jaz zakorakala v blato, pismo rosno, kaj je narobe z mano.
,,Zaljubljenost,'' odgovori Logan in z Viktorijo, pomislim vendar Logan le molči.
Najprej se zahvaljujem Clari za lep komentari in seveda Spominčici. Mogoče je tale del malce bolj, klišejski ampak ima neko logiko, nočem izdati prveč. Upam, da je dialog realističen in opisovanje tudi.
Karkoli, upam, da vam je bila zgodba všeč in želim vam srečno novo leto:fireworks:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Tudi tebi srečno novo leto! Prosim, nadaljuj z svojo zgodbo!
1
spominčica
Moj odgovor:
Špik
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
sramota
hojla
stara sem 11 let in hodim v 6.razred.zdaj so nas premešali in imam nove sošolce.anpak moje bivše sošolke me izzivajo.pač zato ker v tretjem razredu smo šli v šolo v naravi.jaz sem bila z tremi ki niso prijazne do mene.sej vem morala bi iti v dru go sobo punc pač dve sobe smo imeli anpak prosile so me sicer pa nisem hotela biti z eno ki ima tiste potrebe.pač sej vem da si ni sama kriva anpak grozno se obnaša.no skratka tam sem imela plišasto igračko ki sem jo dobila za rojstvo.sej ni taka k une k so prov za dojenčke.pač plišast medvedek.zdej so vsem povedale da jo imam pa še smejijo se mi
stara sem 11 let in hodim v 6.razred.zdaj so nas premešali in imam nove sošolce.anpak moje bivše sošolke me izzivajo.pač zato ker v tretjem razredu smo šli v šolo v naravi.jaz sem bila z tremi ki niso prijazne do mene.sej vem morala bi iti v dru go sobo punc pač dve sobe smo imeli anpak prosile so me sicer pa nisem hotela biti z eno ki ima tiste potrebe.pač sej vem da si ni sama kriva anpak grozno se obnaša.no skratka tam sem imela plišasto igračko ki sem jo dobila za rojstvo.sej ni taka k une k so prov za dojenčke.pač plišast medvedek.zdej so vsem povedale da jo imam pa še smejijo se mi
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Kaj nej rečm kot uau:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart: ...