Spet uvajam posvetila mojim novim in zvestim bralkam :blush:!
Poglavje 'Fawn' posvečam moji na novo spoznani bralki, dragon girl, ki je navdušena nad zgodbo bolj kot jaz sama, za kar sem ji neskončno hvaležna. Komentirala je skoraj vsak del in vsakič glasno navija za hitra nadaljevanja. Še enkrat hvala :kissing_closed_eyes:!

Prejšnjič...

»Res se bo znašla,« je bolj sebi kot Garelu pritrdil Legolas in se povzpel na konja ter se skupaj z bojevnikom dvomeče napotil proti mestu ob Temnem gozdu, kamor ga je poslal kralj.

Vrnil se bo na večer pojutrišnjem in nazaj bo, preden se bo Auriel lahko udobno in mirno namestila v naslonjač ter mu prevedla besede, za katere je prosil.

Še sanjalo se mu ni, da ima Auriel drugačne načrte.

FAWN

Sestradana kot volk se je napotila v jedilnico in le zavila z očmi, ker je prestrašila kuharskega vajenca, ko mu je kar izpred nosu sunila lepo začinjenega lososa in nekaj pečenega korenja. Še preden bi se ubožec zavedel, je z drugo roko pograbila kos robidove pite in zdrvela po hodniku do sobe, v kateri je noč prej našla Legolasa in Wyatta.

Soba je bila prazna in zaradi zgodnjega jutra ni bilo slišati niti ptičjega petja ali ropota z dvorišča. Krokar je priletel na okensko polico in jo nedolžno opazoval, medtem ko je jedla. Odprla je okno in mu vrgla nekaj drobtinic pite, katere je s krempeljci lačno pograbil, nato pa odletel v nebo.

Vsedla se je na posteljo in zavonjala prinčev vonj po borovcih in se zamislila; kje lahko bi vendarle videl ali slišal te besede, za katere je bila ona sama prepričana, da v zadnjih letih še ni naletela nanje. Na listek je pripisal, da nekam odhaja in da pride nazaj šele čez slaba dva dneva, torej je imela dovolj časa za hiter obisk Predorov.

V želodcu jo je stisnilo že ob misli na ta nenavaden kraj, pa vendarle ga je morala ponovno obiskati. Nekaj ji je pravilo, da bo tam našla odgovor, a prej se je morala nekako izmuzniti iz gradu in zagotoviti, da kralj slučajno ne bi pomislil, da je skrila rep med noge in pobegnila.

Bila je prepričana, da sama ne bo našla najkrajše poti, zato je nameravala nekoga vzeti s seboj. Dora seveda ni bil ena od možnosti in brez da bi dolgo premišljevala, sklenila, da bo šel z njo Wyatt. Čisto vseeno ji je bilo, ali je sonce komaj vzšlo, morala ga je najti čim prej in poskrbeti, da bosta varno prišla nazaj, še preden bi se Legolas vrnil. Verjetno mu ne bi bilo ravno všeč, če bi izvedel, da se bo sama izpostavljala nevarnosti, medtem ko je le nekaj večerov prej za las ušla smrti.

Pri svojem načrtovanju odhoda pa ni pomislila na dejstvo, da je Wyatt tudi uslužbenec kraljeve vojske in ne more za nekaj dni kar izginiti z obličja Zemlje.

»Oprosti, Auriel,« ji je dejal, medtem ko je jedel kos kruha in delal običajen jutranji obhod po gradu, »ne morem s teboj. Nadomeščam Legolasa in zadolžili so me za varnost pri načrtovanju zimskega solsticija*.«

Ni se slišalo ravno pomembno ali tvegano delo, pa vendar je razumela obveznost.
»Kaj ni šele čez dober mesec?« se je začudila.

»Je, vendar prve pošiljke pridejo že danes. Pri nas je to največje praznovanje in vedno vsi vložimo ogromno truda, da noč preživimo čim lepše,« ji je pojasnil.

Zavila sta v hrupen hodnik in nista se menila za prestrašene poglede dvorjank, ki so se ravno odpravljale na zajtrk in trepetale vsakič, ko so videle pero.

»Saj mi ne boš preprečil, da grem kajne?« ga je sumničavo vprašala. »Želim priti nazaj še preden se Legolas vrne in me nadere zaradi moje nepremišljenosti.«

Samo skomignil je z rameni. »Šla boš v vsakem primeru, tudi če se ti nebo podere na glavo.«

Malo jo je zbodlo, saj je vedela, da ima prav.

»Legolas pa bo nadrl še mene, če te spustim ven brez spremstva,« je povedal. »V orožarni sem ravno videl Fawna in prepričan sem, da bi z veseljem šel s teboj.«

»Fawna?« se je namrdnila.

»Ja,« je pritrdil in že sta zavila po stopnicah navzdol. »Z nami te je šel iskat v Pariz. Pozna pot do Predorov.«

V tišini sta hodila naprej in prišla do velikega odprtega prostora, v katerem je svoje puščice ravno čistil visok postaven vilin, ki se je obrnil v trenutku, ko sta vstopila.

»Fawn, bi lahko peljal Auriel do Predorov? Princ ji je nekaj naročil in želi si jih ponovno ogledati,« je zanimalo Wyatta.

»A, tako,« se je začudil in ji pomežiknil, da je zardela, »seveda bom lepotičko peljal. Kdaj lahko greva?«

»Najbolje, da čim prej,« mu je odgovorila in si ga ogledala.

Res je bil eden od tistih, ki so jo ujeli in če se dobro spomni, je bil najzgovornejši v skupini. Da je čeden, je morala priznati; speti črni kodri so mu padali čez hrbet, njegove oči pa so bile temne kot noč in jamice so se mu pokazale v licih, ko se ji je nasmehnil.

»Imela boš čast potovati z najboljšim lokostrelcem v deželi,« ji je rekel Fawn in ji podelil enega njegovih šarmantnih nasmeškov.

Dvignila je obrv, Wyatt pa je samo zavil z očmi ter odkorakal skozi vrata.
»Ne pozabita se vrniti pred jutrišnjim večerom. Legolas bo znorel, če vaju ne bo,« jima je zaklical s stopnic.

»Čez pol ure na dvorišču?« je predlagala Fawnu in si v mislih že sestavljala seznam stvari, ki jih mora vzeti s seboj.

»Me vabiš na zmenek?« jo je hudomušno vprašal in med prsti vrtel puščico.

»Ne,« mu je jedrnato odgovorila in se napotila do svoje sobe. »Niti pod točko razno.«

:speaking_head:En ekstra dolg del za moje ekstra potrpežljive bralke!

*Solsticij - Zimski/poletni Sončev obrat, ki se zgodi 2x na leto; 21.12 in 21.6. Na zimski solsticij je dan najkrajši, noč pa najdaljša, ravno obratno pa pri poletnem.