Prejšnjič (mesec in pol nazaj!)...

Še sanjalo se mu ni, kako je imel prav. Princ se je spomnil Auriel, kako je napeto stala v sodni dvorani in se komaj zadrževala, da ni zadavila dvorjanov, ki so se norčevali iz nje; takrat je zbrala vso svojo potrpežljivost in se ustavila. To jo je delalo drugačno; ni bila več stroj za ubijanje, ampak nekdo z dušo in sposobnostjo lastnega odločanja.

Fasciniran nad tem, kako se vsaka njegova misel nekako veže nanjo, je legel v posteljo, ki sta jo najela v krčmi in zaspal.

NAZAJ V PREDORE #2

-
Pomel si je razdražene oči in se z vzdihom naslonil na ograjo balkona. Kralj celo noč ni zatisnil očesa.

»Povej mi še enkrat, zakaj moramo počakati do spomladi?«

Svetovalec se je nerodno presedel na stolu in se zagledal v kup pisem, ki so jih prejeli zaradi Aurieline prisotnosti v palači. Podložniki in pomembneži iz drugih vilinskih krajev so neutrudno pisali pritožbe in nestrinjanja glede čudnega zavezništva serafske princese in njihovega kralja. Pridružil se mu je na balkonu.

»Na poti do jezera bi nas zagotovo ujela zima in definitivno se ne bi mogli varno vrniti.«

»Ne rabi biti varno. Zelo pritiskajo name in začenjajo se upori. Mora biti rešitev,« je nejevoljno odvrnil Vuron.

»Ne podcenjujte moči narave, moj gospod.«

Kralj se je jezno vrnil k pisalni mizi in raztrgal pisma.

-

»Torej, nimaš še spremljevalca za ples ob solsticiju?« jo že tretjič zapored vprašal Fawn. Zadnjo uro je govoril samo o tem in mislila je, da se bo od dolgočasja dobesedno sesedla na konju.

»Ne,« mu je suvereno odgovorila, »in ga tudi ne iščem, ker ne bom šla na ples.«

»Zakaj?«

»Wyatt je rekel, da je ples za zgube. Seveda se strinjam z njim.«

»No, potem te bo presenetilo dejstvo, da z Avery vadita plesne korake že od konca poletja,« ji je z nasmehom povedal Fawn.

»Ples je za zgube,« je še enkrat zatrdila.

»Ne, če plešeš z najboljšim lokostrelcem. Trenutno sem še prost, zato se zagrebi zame,« ji je z očarljivim nasmeškom predlagal. Prasnila je v smeh, a nek delček nje je upal, da ji bo to predlagal nekdo drug. Fawn je zavil z očmi in videlo se je, da je potrt, ampak roko bi dala v ogenj, da še ni končal s prepričevanjem.

Minila je minuta tišine, ko je spet začel govoriti.
»Zakaj že hočeš v Predore?«

Pogoltnila je slino.
»Saj nočem, samo nekaj mi pravi, da mi bo to pomagalo pri razvozlavanju nekih besed.«

Ni vedela koliko Fawn ve in kaj bi mu bilo varno povedati, zato se je spretno izognila tej temi.
Fawn jo je pogledal z kotičkom očesa, a ni več drezal; namesto tega je spet začel s čebljanjem o plesu.

-

Naslednje jutro sta sobo in zajtrk plačala z dvema novcema, zabrisala vse sledi in se pobrala iz krčme. Jezdila sta proti mestu in se ustavila šele, ko sta prišla vanj in konja skrila v neki propadli hiši.

»Mislim, da je blizu vode,« je naposled rekel Garel in si otrkal zaprašene škornje. »Kralj je omenil mline ob Robovi hiši, a ni povedal točne lokacije. Easton mora biti nekje tam.«

»Če prav razumem,« je z glavo zmajal Legolas, »iščeva nekoga, za katerega ne veva kako izgleda, kje živi ali kateri jezik govori. Veva le njegovo ime?« Čisto Vuronu podobno.

Še enkrat sta preverila konje in se napotila v osrčje mesta.

»Tako nekako,« je po tiho pritrdil Garel in ju potegnil v stransko ulico, da sta se izognila poštni kočiji in nekaj meščanom, ki so kupovali stvari.

»In on nama bo povedal, kdo povzroča upore?«

Vilin je pokimal, a se princ še vedno ni dal. »O kakšnih uporih sploh govoriva? Kaj so to množični poboji? Zažgane knjige? Še sanja se mi ne, zakaj to delava.«

Tik preden bi rekel, da ni še nobenega videl, je njegov pogled pritegnila zapuščena izložba. Na umazanih steklenih vratih se je v opoldanskem soncu bleščal krvav napis.

*b*DOL S KRALJEM, UBIJTE SERAFINJO.*b*

»O tem torej govorimo,« je zamrmral Legolas in stopil bližje. Pred vrati so bila na tleh raztresena bela peresa, umazana s krvjo, poleg pa je bila vržena srebrna značka kraljeve vojske.

Garel si je z zanimanjem ogledal postavitev na tleh in se popraskal po bradi.
»Kaže, da ima Doramir somišljenike.«

»To bi bilo možno. Za tem lahko stoji več ljudi.«

Takrat se je zaslišalo vpitje. Neopazno sta se pridružila še nekaj drugim navadnim vilinom, ki so tekli do trga mesta. Šokirano sta obstala. Sestavljen je bil velik oder in sodeč po drogovih in vrveh, so bile postavljene vislice. Poleg njih so stali štirje v črno in rdeče oblečeni zamaskirani vilini in se ozirali po morebitnih kraljevih stražarjih.

Hkrati z Garelom sta si potegnila kapuce pregrinjala na glavo in se pritajila ob steno. Ko so se zaslišali rogovi, sta se spogledala.

Zbrani so se razmaknili in naredili prostor za voz, katerega so prav tako peljali uporniški vilini in množica je ob pogledu na vsebino v njem začela šepetati.

Čeprav sta stegovala vratova, nista videla, kdo se je vozil v vozu in zakaj se je kar naenkrat pojavila napetost v zraku. Končno so se pripeljali do odra in zavladala je popolna tišina.

Garelu je čeljust padla do tal, Legolas pa se je skoraj začel dušiti. Nekaj časa nista vedela kaj sploh gledata, nato pa se jima je posvetilo.

Iz voza so vzeli dve brezobrazni lutki v velikosti resničnega vilina. Ena je bila oblečena v fina oblačila z krono na glavi…druga pa je imela na hrbtu pritrjena krila in bele lase do hrbta. Predstavljali sta Vurona in Auriel.

Ugotovila sta, da sta pravkar priča uporniškemu gibanju o katerih jima je tako malo povedal kralj.
Ljudje so začeli navdušeno vpiti in navijati, ko so zamaskiranci lutki vtaknili v zanke vrvi in spustili pod, da sta obviseli v zraku.

Še bolj so ponoreli, ko je eden od zamaskirancev prinesel baklo in z njo začel hoditi med množico. Hoteli so se je dotikati; proslavljali so navidezen konec osovraženega kralja in sovražnice.

»Ogenj, ogenj, ogenj!« so kot eno vpili, medtem ko je Legolas zgroženo opazoval prizor, Garel pa je delal nekaj, kar je bilo podobno grizenju nohtov.

»To je norost,« ga je slišal zamrmrati, ko so prvi plameni oplazili lesen oder in kmalu zajeli celotno konstrukcijo.

»Poberiva se od tod,« je rekel Legolas, a ga je nekdo povlekel za rokav.

:speaking_head: Eno izredno dolgo počitniško nadaljevanje, ki ga pišem na mizi kampa in upam da internet potegne, hahah :wink:.
Ne pričakujte novega dela do 22.7., poskušam uživati še teh nekaj 10 dni na morju.
Komentirajte napišite svoja predvidevanja za nadaljevanje :blush:

Slani morski pozdravčki,
Vaša Alison