Hejla!
Pa objavljam prvi del. Drugačna od ostalih mojih zgodb malce bolj zanimiva.
Tule vam bom predstavila like, ki nastopajo, da nam bo vsem lažje, vsak bo lahko kaj dodal.

Valerie: glavna junakinja, močno znotraj. Njene oči so smaragdno zelene in obraz ji obkrožajo malce čez ramena črni kodri. Stara je 15 let.

Jados: Del tolpe, uvaja nove in vse skupaj uredi. V tolpi je od svojega 11 leta in ima polno policijsko kartoteko. Star je 16 let.

Amir: Vodja tolpe in po kraljici tudi najpomembnejši. Strahvzbujajoč moški, ki je v kriminalu od srednje šole naprej. Pobegnil je iz zapora in je na begu. Star je 23 let.

Tole so vsi pomembni liki v temle delu.... Upam, da vam bo všeč!

Sem Aisha in ljubim sonce. Rada čutim toploto na svoji bledi koži in žarke, ki silijo do srca.
Sem Aisha in sem vesela, kot zvezde ko plešejo njihov nočni ples.

Sprehajam se po vorčem asvaltu in oči zakrivam pred svetlobo, ki se širi iz vseh strani. Sem Ester in sem zvezda, človek usode. »Koliko je ura?« me ogovori neznan glas. Glavo potisnem še globlje v prsa in hitreje stopim po polni ulici.
»Pridi z mano.« močne roke me primejo za zapestja in z vlečejo v stransko ulico. Stran od sonca, stran od zvezd. Spotikam se ob prazne pločevinke, ki ležijo na zapuščeni stisnjeni ulici. »Snemi kapuco.« ukaz pove tako srdito, da takoj razkrijem svoje črne kodre, ki mi obkrožajo ovalen obraz,ki ne odraža nobenega čustva. Oči še vedno upiram v tla in opazujem barvne kroge, ki se kot drobni spomini prikazujejo pred očmi. Od nekje se zasliši glas krokarja, ki sporoča, da se bo zgodilo nekaj pomembnega. Strašnega. »Kaj hočeš Amir?« z gnusom v očeh pogledam njegov umazan obraz in njegove temne oči, ki me precenjujejo.
»Jados te že dalj časa opazuje in po sporočilih, ki sem jih prejel si prava. Ne moreš reči ne, lahko storimo marsikaj drugega, hujšega.« Odpravi se do kamnitega ozkega stopnišča in odklene lesena vrata, ki se s stokom odprejo. Vame bušne zatohel vonj pomešan z vlažnostjo. Znajdemo se na mrzlem hodniku. Na tleh je umazana preproga polna barvnih lis. Iz sobe na desni se zasliši glasen ropot in krik. Amir me potisne v prostor z tremi lesenimi stoli in razstrganim rjavim kavčom. Za seboj zapre vrata in me potisne na stol, da se blažena sesedem. Nasilnež, ki stoji v kotu sobe mi zaveže roke na majavo naslonjalo stola, da se mi vrv zarije v zapestja. Pekoča bolečina se mi razlije po telesu, ko me močno udari pod rebra. V usta mi zatlači umazano krpo prepojeno z krvjo. »Ne, mislim, da jo lahko obvladamo.« Amir mu nameni strog pogled in mu namigne, da tu nima kaj več iskati. Iz ust mi potegne krpo ter jo poda Jadosu, ki mirno stoji pri poboju vrat. Njegov obraz je brezizrazen, točno tak, kot ga je imel Amir. »Izbrali smo te Varelie.« začne in premolkne. »Veš kdo smo? Dark snakes. In vabimo te, da se nam pridružiš. Nahajaš se v našem brlogu, štabu,tako,da če odkloniš se poslovi od sonca Aisha.« izpod naslonjala na kavču na katerem sedi privleče žepni nožek. »Prav.« besedo izgovorim tako počasi, kot bi želela, da je ne bi slišal. Z enim gibom odstrani vrv, da pade na umazana tla. Trdo prime moje zapestje in na podlaket nariše vjugo. Iz zareze priteče živo rdeča kri in steče bo roki navzdol. Kapljice padejo na tla, da nastanejo majhni živo rdečo-rjavi madeži. Amir se ne ozira na umazanijo temveč še naprej skrbno riše krvave vzorce, ki se pojavljajo na moji bledi koži. Zajavkam. »Jados odpelji jo k kraljici.« Jados trzne in na vratu se mu iuboči žila, ki utripa v ritmu srca. Amir me na silo potegne navzgor, da se mi zašibijo kolena in porine pred Jadosa. Zavoham njegov vonj po alkoholu in cigaretih. Zavzdihnem in poskušam vprašati kdo je kraljica a me Jadosove zatekle oči takoj utišajo. »Se ne boš nič upirala?« njegove besede me tako presenetijo, da slepo začnem udrihati naokoli. Iz kota se požene visok nasilnež od prej. Njegovi črni lasje se mu lepijo na čelo in kmalu začutim udarec v nos. Kri mi kaplja na zgornjo ustnico. Tokrat me udarec preseneti it desne strani in mi v ustih naredi pekočo bolečino. Brcne me v trebuh, da se mi zašibijo kolena. Pod nogami ne začutim več tal in kmalu se mi pred očmi prikaže tema.

Zbudim se na mrzlih kletnih tleh. Zraven mene poseda Jados in z ne velikim zanimanjem pogleduje naokoli. »Vedel si, da bom padla v nazavest, če me bo udaril kajne? Zato si tudi to izrekel.« zaničljivo mu pogledam in vstanem, da se mi pred očmi zvrti cela temačna soba. »In? Isto so naredili meni.« iz kota privleče črn motor in ga ljubeče pogleda. Poda ni temno vijolično čelado. Sem Daphna in sem ujeta. Kot polžek v svoji hišici. Jados butne v skrita vrata, da sončni žarek posije v klet. Spet sem Aisha in sem svobodna. Brezskrbna.
***