»Miha se pogovarja z osebo v dolgem črnem plašču, ki ima na vratu kapljo krvi«
» Kaj naj bi to pomenilo?«
»Ne vem, ampak to bova ugotovili!«
»Seveda, da bova ugotovili«
»Izginila sta!«
»Kaj?! Ampak kako?!«
Odločiva se, da greva po poti naprej. Upava, da kaj odkrijeva. Hodiva po strašni poti v strašljivem gozdu. Nobena izmed naju ne ve, kaj naju bo čakalo na tej poti. A ta pot, je lahko pot do skrivnosti.
Vstavim se in sem pri miru. Ana pa me čudno pogleda.
»Kaj je Julija?« me vpraša Ana
»Ne morem verjeti....«
»Česa?«
»Da, mi lasten brat laže...«
»Ne skrbi, vse bo vredu«
Hodiva naprej po poti, kjer naju vstavi skupina netopirjev. Z Ano si nekaj časa potiho šepetava.
»Greva stran?«
»Ja, malo se jih bojim, ker imajo kri na zobeh«
»Jaz tudi«
Hitro stečeva po poti nazaj. Tečeva, tećeva in tečeva in končno prideva iz gozda. Stečeva pred hišo, odpreva vrata in zdrviva v mojo sobo.
»Tukaj sva na varnem« mi reče Ana
»Idejo imam!« na glas rečem
»Kakšno?«
»Vse, kar veva bova napisali na majhne listke in jih obesili na drugo stran ogledala«
»Ja, to je super ideja«
Na listke napiševa vse kar do sedaj veva in obesiva na zadnjo stran ogledala. Preberem vse listke, za vsak slučaj, da nisva česa pozabili.
»Zala, strašna pot, strašljiv gozd, kri, netopirji, gospod s črnim pregrinjalom, kri na vratu, čudna drevesa...«
»Morava ugotoviti, njegovo skrivnost«
»Ja, res je. Obnašati se morava normalno« rečem Ani
Hodiva po stopnicah in se ustaviva, ko zagledava Miheta v kuhinji. Miha kmalu oddide in midve greva pogledati kaj je počel. V kuhinjskem koritu zagledava kri. Odpraviva se v dnevno sobo, kjer se druživa z Lio.
»Kje sta bili? « naju vpraša Lia
»Na sprehodu« ji odgovoriva
Mimo pride Miha.
»Kaj sta delali v gozdu?« naju vpraša
»Zavili sva po levi poti in naredili nalogo za športno« mu odgovoriva
»O lepo«
»Zakaj, si naju videl?«
»Videl sem vaju, ko sta prišli iz gozda«
»Ja, prav...«
Ko Miha oddide, pride domov mama, in odpelje Lio k zobozdravniku. Z Ano veva, da morava spet po strašni poti v srhljivem gozdu. Tega naju je malo strah, ampak ta strah morava premagati in to takoj zdaj!
Greva do vrat in ko jih odpreva pred vrati na poštnem nabiralniku visi netopir.
Prileti do naju in pred glavo sva mu zaprli vrata. Še enkrat sva odprli vrata in pred njimi je stal.....
(se nadaljuje)


SLIKE ZA BOLJŠO PREDSTAVO:
LIA: https://c8.alamy.com/comp/TRG3HX/sweet-baby-girl-3-4-year-old-eating-cookies-and-drinking-milk-lying-in-bed-close-up-good-morning-breakfast-TRG3HX.jpg


*****
Hvala, da si si prebral/a del moje zgodbe!
Vesela bi bila, če bi mi povedali kakšno mnenje. Ta del je malo krajši, kmalu pride nov del.
Lepo se imejte!
:hugging::innocent::yum:
Lp, Cool Girl