Mož na podstrešju
Ko se je neka družina leta 1995 preselila v nov dom, so vsi začutili čudne vibracije. V hiši je bilo nenavadno vzdušje in v nekaterih prostorih, kot je na primer spalnica teh staršev, smo se počutili res neprijetno. Kot da bi bil težek zrak. ta oče, ki nikoli ni verjel v duhove, tam sploh ni želel spati. Ampak prostor, ki ga je najbolj prestrašil, pa je bilo naše podstrešje. Ko je ta punca postala starejša, so preuredili podstrešje v stanovanje, razdeljeno na tri predele: prvi del je bila večinoma shramba, v drugem delu je bila njena spalnica in tretji del je bila garderobna soba. In prav slednja ji nikoli ni dala miru. Imela je okna, ki so gledala na dovoz in glavno cesto, in vsakič, ko je parkirala avto, se je izogibala pogledati proti oknu, saj je imela občutek, da bo srečala nekogaršnji pogled. Več tednov zapored se je vsako noč zbujala okoli 2.00. Vedno je imela občutek, kot da jo nekdo opazuje iz tretje sobe, njegovo telo pa bo ravnokar pokukalo izza lesenega podboja. Vedela je samo to, da je moški. To je preprosto čutila.

Vse svoje izkušnje je zadržala zase. Po približno enem letu se se znašla v čudnem pogovoru z mamo. Njena mama je bila že od malih nog odprta glede svoje sposobnosti videti duhove. Ni se jih bala, je pa verjela vanje bolj kot povprečen človek. Neke noči, ko sta sedeli na njeni postelji, jo je pogledala in vprašala: »Ali kdaj vidiš moškega v zgornjem nadstropju?« Spogledali sta se, nato jo je vprašala: »Kakšnega moškega?« Nasmehnila se ji je in rekla: »Moškega, ki živi na podstrešju. Vidim ga vsakič, ko zapeljem na dovoz.«