Tedaj je zagledal Alex. Alex je poskočila in se poskušala potegniti čim bolj proti steni avtobusa. Njeno telo je bilo polno strahu. »Okej, počasi,« je rekel Leo in se ji poskušal približati: »Oprosti, če te je tole prestrašilo. Kar se pa telesa tiče bodo ga bodo Sanci kmalu prišli počistiti.« Opazil je, da je Alex trepetala: »Če te skrbi kri ti jo lahko samo za nekaj časa očistim, da je starši ne bodo opazili.« Alex je počasi prikimala in se poskušala vstati, a ji je to spodletelo. »Čakaj,« rekel Leo: »Morda si si kaj zvila.« Pomolil ji je roko in po nekaj sekundah rekel: »Daj no, saj ne grizem.« Alex se je končno nasmehnila in se s pomočjo Lea ustala. Ko sta stopila iz avtobusa je Leo rekel: »Bolje bo, če zdaj greš domov. Jaz bom še ostal in počakal, da bodo počistili kri.« Nato je Alex zadelo: »Čakaj,« je zaklicala za Leom, ki se je že hotel odpraviti nazaj na avtobus: »Kako pa naj pridem domov? Saj sploh ne vem kje sem!« Leo jo je pogledal in se popraskal za ušesom: »To je za tebe, da ugotoviš sama.« Nato je stopil na avtobus in rekel: »To, kar se ti je danes zgodilo ne smeš omenjati nikomur. Jasno?« »Jasno,« je Alex razočarano zamrmrala in se šepajoče napotila naprej po cesti.
»Kje si bila?« je doma mama vprašala Alex. Poklicala je že Sky in jo vprašala, če ve kje je. Alex je zamomljala nekaj o tem, da se je izgubila ter izginila v svojo sobo. »Očitno krvi res ni opazila,« je pomislila in vrgla svojo uniformo v pranje.


*b*LEO:*b*


»Se zavedaš, kaj si storil?!« je Lea nadrl njegov oče, ko je prekinil klic Sancev. »Štirje ljudje so te videli! Zdaj smo poslali Sance, da jim izbrišejo spomin. »Oprosti,« se je priklonil Leo in rekel: » Ampak sem prejel informacijo, da se na je Anthrax na neko šolo poslal svoje podložnike. Sumimo, da je na šoli učenec z informacijami o naših močeh.« Anton je zavzdihnil in si obraz pokril z dlanmi: »Si prepričan, da poleg ljudi v avtu ni bilo na avtobusu nobenega?« »Ja, 100% prepričan,« je mirno odgovoril Leo in pogledal očeta: »Smem zdaj iti?« »Ne še,« ga je oče strogo pogledal in roke prislonil ob njegovo lobanjo. »Očitno na avtobusu res ni bilo nikogar,« je zamrmral sam sebi: »Ampak vseeno, Leo za kazen, ker se te štirje ničvredneži opazili boš moral iti pod krinko na tisto šolo!« je jezno zavpil zadnji del. »Pojdi,« je še zviška odgnal Lea stran, ko je v sobo vstopil njegov svetovalec. Leo je hitro odkorakal iz sobe in si oddahnil – vesel je bil, da ga je Jack naučil zakriti spomine, ki jih ni hotel, da jih kdorkoli vidi. Napotil se je v svojo sobo. Na postelji ga je že čakala uniforma šole. Še enkrat je pomislil na dekle, ki ga je srečal na avtobusu. Upal je, da je nikoli več ne bo rabil srečati.
___________________________________________________
Evo še en delček! :sweat_smile: