Sanjala od izčrpanosti nisem. Ampak to ni spremenilo dejstva, da sem še vedno morala prej vstati.

Zopet sem opravila vaje in tokrat sem opravila prej, ker so ostale spale ter niso spremenile mojega fokusa. Počasi sem končala z razteznimi vajami, ker si nisem želela razbolelet mišic in potem cel dan pisanja nalog, zapisovanja snovi... Verjemite mi, dolgo ne bi bila prisebna, verjetno bi se mi utrgalo.

Končala sem v pol ure, potem sem šla pod tuš, lase pa sem za nalašč pustila suhe, ker niso bili mokri.

S sebe sem sprala znoj in veliko zaspanosti, da sem izpod prhe prišla veliko bolj razposajena in živahna. Moje lase sem s krtačo razčesala, nato pa umila zobe in odšla ven.

Videla sem Rose, ki se je počasi začela prebujati. Njeni zaležani lasje so se ji še vedno lepili na obraz, sama pa je bila še čisto omotična.

"Hej Rose, kako si spala?" sem jo vprašala in se ji približala.

"Pa v redu. Ti?" počasi se je začela majati proti kopalnici.

"Tudi. Greš z mano ko se urediš dol? Rada bi se pogovorila z nekom, pa ko si ravno budna..." sem začela, a preden sem končala je že pokimala in kmalu sva se v šolskih uniformah pojavili v dnevni sobi. Jaz sem stvari, medtem ko je bila ona v kopalnici, pripravila za pouk.

"Včeraj sem dobila pismo..." iz žepa sem potegnila pismo v ovojnici in ji ga podala.

Odprla ga je, jaz pa sem nadaljevala: "...in v P. S. je pisalo, da moram poiskati tega... Kako mu je že ime?" se mi je zataknilo, zato mi je Rose pomagala: "Carla?"

"Ja. Da moram poiskati Carla iz Drznvraana, pa me zanima, če mi ga pomagaš najti danes po pouku? Res bi rabila pomoč."

"Ja itak! Tako ali tako se mi ne da delati naloge..."

"Po nalogi greva." sem jo popravila.

"Ah, OK."

Počasi sva se želeli dvigniti, potem pa sem zagledala fante. Nasmehnila sem se jim in vsi so mi vrnili nasmeh. Dvignila sem se z naslanjačev ter se odpravila proti njim.

"Kako ste spali?" sem vprašala.

James, ki se je očitno razkomotil v njihovi družbi se je smejal na kavču in verjetno povedal nekaj smešnega, medtem ko je Sirius poskušal Remusu izpuliti knjigo iz rok. Remus je z njegovimi refleksi vsakič umaknil knjigo drugam ter skušal prikriti nasmešek, ki mu je silil na obraz. Peter je preprosto sedel zraven in obraz kopal v smejanju.

"Kot ponavadi," naju je s prijaznim pogledom in toplim nasmeškom ošinil Remus nato pa fokus obrnil nazaj na Siriusa, ki si je na obraz nadel užaljen izraz in izpadel obupno. Remus se je zahahljal z Jamesom in Petrom, ki sta se že tako smejala, pa se je predal in skupaj so se verjetno psihično valjali po tleh od solz smeha. Kmalu sva se jim pridružili tudi midve, ker kako lahko ostaneš resen pri teh obrazih čiste igrivosti? Siriusu je nekako uspelo obdržati užaljen izraz malo dlje, a se mu je že po očeh videlo, da to ne bo trajalo. Potem pa je tudi on zapadel v to epidemijo, ker kolikor je on bil 'Sirius' nikoli ni mogel biti 'serious'.

"OK, OK."

Ko se je naš smeh polegel sva se z Rose odpravili proti izhodu z bolečimi trebuhi od smejanja, ki pa so skeleli tudi zaradi pomanjkanja hrane, ki sva jo želeli dobiti kar je bilo možno hitro.

Praktično stekli sva po stopniščih proti Veliki dvorani. Vmes sva se skoraj izgubili a sva se orientirani po omamnem vonju hrane nekako znašli ter na koncu le našli najino želeno destinacijo.





Tole sem pisala kar dolgo in še vedno ni objavljeno na Wattpadu, ampak ko napišem še naprej do tistih 3000 besed ali malo več z vsemi ostalimi poglavji skupaj, ki spadajo pod isti del, bom. To se ne bo zgodilo pogosto, samo želela sem vam dati malo upanja, da nisem obupala nad zgodbo. PROSIM PREBERITE ŠE OSTALE ZGODBE KI JIH BO TUKAJ OBJAVLJALA KER SE NE POSVEČAM SAMO TEJ ZGODBI (imam jih 13) HVALA VAM IN VSAK KOMENTAR MI VELIKO POMENI KLJUB TEMU, DA MOGOČE NE ODGOVORIM NA VSA!!! HVALA VAM VSEM:heart::heart::heart:

Do naslenjič, PEACE OUT :v: