"Lahko si misliš karkoli, ampak on je moj prijatelj. Bil je tisti, ki mi je o tem svetu povedal vse, ki sem mu zaupala. Zdaj je Spolzgadovec. To pomeni, da sva naravna sovražnika. Ne vem kaj naj naredim, Ella. Vedno sem mu zaupala. Pojma nimam kako se bo to izpeljalo, ampak strah me je, da me bo zasovražil, samo zaradi tega," med pripovedjo se je obrnila k meni in me pogledala z bolečino v očeh. Z rokami sem poiskala njene in jih stisnila.

"Veš Lily, ti si zadnja oseba, za katero bi rekla, da bo kadarkoli izgubila to možnost. Preveč si... Taka kot si. In to v dobrem smislu. Poglej Lily, ti si tista, ki ima zlato dušo, ki bi vedno naredila vse za druge. Poznam te par dni, pa o tebi vem več, kakor o kakšni slavni osebi, ker si se pripravljena odpreti ljudem in jih sprejeti. In to se ti bo povrnilo," sem ji dejala, njej pa je čez obraz lezel rahel in najnežnejši nasmešek, kar sem jih videla. Pogled ji je zataval proti tlom in takrat sem se rahlo nagnila, da se je njen pogled spet ujel z mojim.

"In hej, to ni nakladanje, to je gola resnica. Pa če verjameš, ali ne," sem zaključila z nasmehom, da mi je uspelo. Odločila sem se, da jo bom o grdih pogledih Jamesa in Siriusa izprašala naslednjič, ker se je videlo, da je bila to ena njenih šibkih točk. In tega zaupanja nočem zlorabiti. V nobenem primeru.

Vstala sem in odšla v sobo, kjer sem zagledala sovo na okenski polici. Z noge sem ji odvezala pismo in ga odprla. Začela sem brati:

'Draga Ella!

Kako si? Kaj počnete v šoli? V katerem domu si? Si se že ujela s kom?
Verjemi, da te doma komaj čakamo. Tudi Andrew kar skače, ko mu omeniva, da bodo kmalu počitnice in boš lahko prišla domov. Res te pogrešamo. Upamo da uživaš! Se že veselimo tvojega pisma! Ne zapletajo se v kakšne norosti in neumnosti. In ne praskaj se kjer te ne skrbi.
Aja, pismo smo poslali prepozno, da bi prispelo pri zajtrku.

Pip tvoja mami, oči in Andrew

P. S.: Pozdravi Carla! Hodi v Drznvraan in je šesti letnik, tako da ga poskusi ujeti kje drugje. Nekaj boš mogla izvedeti...'

Preden pa bi uspela razmisliti o vsem skupaj, se je tu pojavila Lavender.

"Hej, kje si bila danes zjutraj?" sem jo pozdravila in svojo pozornost namenila njej.

"Ah, samo pozdraviti sem šla sestro. Starejša je in naslednje leto zaključuje šolo. Zbudila me je pa Rose. Verjetno smo se samo zgrešile," se je nasmehnila.

"Aha, ker me je kar malo skrbelo..." sem rekla olajšano pritiska, ki mi ga je povzročala skrb za prijateljico.

"Ne skrbi, samo danes sem šla pogledat kje je. Zdajle grem k njej, greš zraven?" me je povabila.

Zamišljeno sem odkimala, se nasmehnila in rekla: "Ne, z Lily sva zmenjeni." Saj se nisem zares zlagala, res jo moram vprašati še par stvari.

"A, OK. Lepo se imejta!" je še rekla preden je zdirjala ven, njeni kodri pa so z zraku poplesavali v zraku zaradi njene hitrosti.

Šla sem dol in zagledala Lily na kavču, kako joka, ko bere pismo, ki ga je prejela zjutraj. Tiho sem se ji prihulila za hrbet in ga z očmi in žalostnim pogledom ob vsebini preletela:

'Moja t. i. sestra Lily!

Vesela sem, da si končno izginila iz hiše. Spaka kot si ti res nima kaj iskati pri nas. Samo vedi, da mogoče lahko slepiš očka in mater kolikor želiš ampak mene ne boš nikoli! Kako si mi lahko obrnila...'

Naprej nisem uspela brati, saj se je Lily obrnila in silovito zaprla pismo in ga vtaknila v žep. Njen objokan obraz mi je povedal, da nekaj ni v redu. Šla sem okoli kavča in jo objela od strani, da sem lahko gledala v ogenj, ki je pomirjujoče in enakomerno izpuščal iskrice v zrak nad njim.

Lily je hlipajoče naslonila glavo na mojo ramo in počasi ter jecljajoče zaradi joka rekla: "Veš... To je bila P - p - petunija. Moja s - starejša s - sestra..." Zmajala sem z glavo in jo objela. Vedela sem, da želi to dati ven. A nisem želela, da se zlomi še preden mi pove.

"Če nočeš, ne rabiš," sem ji potihoma šepnila. Pokimala je, potem pa nepredvidljivo stekla v sobo. Seveda sem šla za njo, medtem ko je ona spet stekla iz ven. Jaz sem mučno obrnila oči na drugo stran lobanje, potem pa še sama stekla.

Mislim, da sva pretekli celo šolsko poslopje v zadnjih (peto, šesto, sedmo) nekaj nadstropjih.

Končno sem jo ujela šele, ko sva prišli nazaj v sedmo nadstropje pred Debelo gospo. Nagajivo naju ju pogledala in rekla: "Sta pa uživali, ne?" Zadihano sem zgroženo pogledala in odkimala, medtem ko je Lily kot izdajalski škratek veselo prikimala, jaz pa sem komaj tiho dahnila: "Smrdljiva nogavica." Portret se je umaknil in skupaj sva smuknili v dnevno sobo.

Izmučeni sva se sesedli na naslanjača s podobnima obrazoma za katerima se je skrivalo popolnoma drugačno vzdušje.

"Mogla sem dati ven to tesnobo," je zinila Lily, sama pa sem zadihano pokimala. Razumela sem jo.

Čez nekaj časa sem vstala, da sem šla v sobo, da sem si lahko pripravila zvezke in ostale pripomočke za jutrišnji pouk, potem pa se vrnila.

Ko sem tokrat prišla nazaj sem videla kako se je Lily pogovarjala s tremi fanti; Remusom, Siriusom in Petrom za katerimi je stal James. Predvidevala sem, da je Lily eden od razlogov, da so tu. In kar naenkrat mi je kapnilo, zakaj.

Prišla sem bližje, se sesedla na enega od naslanjačev, prekrižala noge, glavo pa ob strani naslonila na dva prsta.

"Hej," sem pozdravila.

"Oj," se odvrnili.

"Kaj počnete?" sem načela pogovor in se sesedla na enega od naslanjačev.

"James se je odločil opravičiti.... in se tudi je," je po parih trenutkih napete tišine spregovoril Sirius.

"Lepo od tebe, James," sem se obrnila proti njemu. Plaho se je nasmehnil in pokimal.

"Lily, pozno je. Greš spat?" sem vprašala edino dekle, ki je sedelo na manj kot metru stran od mene.

"Tako bo najbolje. Adijo!" je vstala in jim po parih korakih proti dekliškim spalnicam pomahala. Sama sem ji sledila in zaklicala še lahko noč, potem pa sva skupaj izginili.

Ko sva prispeli v sobo sem se problekla v svojo pižamo s potiskom vesolja čez in čez, potem pa pogledala proti Rose in Lavender, ki sta govorili.

"Se nama pridružita v spanju?" sem ju vprašala z dvignjeno obrvjo. Hitro sta pokimali in že v pižami smuknili v njuni postelji.

Pogledala sem proti Lily, ki je sedela na robu svoje velike postelje. Zamišljeno je zrla v tla. Sedla sem zraven nje.

"Razmišljaš o nočni mori?" sem se pozanimala. Pokimala je.

"Ne skrbi. Nekako ti bo uspelo, da boš priklicala spanec. Boš videla. In CELO lep bo," sem povdarila besedo 'celo'. Zazrla se mi je v oči in se nasmehnila, njeni rdečkasti lasje pa so neubogljivo silili na obraz.

"Hvala Ella. Mogoče mi CELO uspe," me je oponašala, jaz pa sem se od srca nasmejala njenemu oponašanju. Celo obrazno mimiko je uporabila, kar je naredilo smešni učinek. Kmalu se je pokrila z odejo, jaz pa sem zagrnila njeno zaveso.

Na koncu sem še sama zlezla v meni dodeljeno posteljo in ugasnila lučko na nočni omarici. Srečno sem zavzdihnila, zaprla oči, naslednji hip pa sem lebdela v svetu, ki mi je krajšal čas ponoči.

*˙*˙*˙*˙*˙*˙*˙*˙*˙*˙*˙*˙*˙*˙*˙*˙*

NUJNO PREBRAT!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
OK, razumem če me želite pokopati 6 stopl pod zemljo, ampak v mojo obramb zdaj sem bila pri babici, ki nima interneta (razen ko ga ima) in sem se več ali manj ozirala na branje na kindlu. Tako da vas lepo prosim da mi ne zamerite. Mimogrede smo na koncu napisanih delov, zdaj jih pišem sproti kar pabo ZZZZZZZZZEEEEEEEELLLLLLLLLLLLOOOOOOOOO redko, ker imam na Wattpadu... 11 zgodb? In od tega jih je polovica v angleščini tako da jih lahko tu objavim samo če bo kdo to res želel, ker je v pretekliku, ki ga veliko otrok ne razume še ali pa se ga sploh še niso slišali. Seveda pa grem zdaj na objavljanje mojih ostalih zgodb tko da lahko berete tiste ;)