Hi!
Pa je prišel nov del! Malo sem pozna vem, ampak zadj je tu! Uživajte v vselem Decembru!
Poljubčki,
I love book
***
No, Mishel, z Joshuo bosta zaigrala prizor v katerem se prvič srečata, pomotoma se za letiš vanj in on te prime, da ne padeš. Ali že znaš vrstice?" vpraša ženska, ki sedi pred menoj. "Mislim, da." omotična od odkritja povem in vdihnem. "No, začnita." pokima in se nasloni nazaj.
Hodim in si migam v ritmu glasbe, ki naj bi jo poslušala. Za letim se in močne roke me primejo, da ne zdrsnem na tla. "Oh, oprosti nisem te videla...." s sklonjeno glavo rečem in se odmaknem. "Je že v redu, ali si si kaj poškodovala?" skrbno vpraša Joshua. Tako se je vživel v vlogo, da se mi zdi, kot, da zares stojiva na poti pred plažo, kjer se zgodba odvija. "Ja, v redu sem." pogledam v njegove oči in zdi se mi, da je vse ostalo izginilo.
"Dobro, tole je bilo super rezultate dobiš po pošti." mi pove ženska in jaz že skoraj želim odditi ko me Joshua zagrabi za roko. "Počakaj me." Zašepeta in na svojem licu čutim njegovo toplo sapo. Pokimam in odprem vrata. "Hah kako ti je šlo krastača?" me pozdravi tečna barbika. "Čudovito, če pa me še enkrat pokličeš krastača tebi ne bo šlo ravno dobro saj ne boš mogla govoriti!" ji zabrusim in arogantno stopim mimo nje. Obrne se stran. Naslonom se na marmojev steber in že skoraj pokličem Ario, ko na sebi začutim pogled. "Hej..." me pozdravi Joshua in se mi nasmehne. "Živijo." mu od zdravim. "Ti lahko ponudim kakšen sladoled?" me vpraša in prikloni. "Seveda!" mu snobobsko odgovorim in primeva se pod roke. Ko nekaj časa hodiva v tišini pa spregovorim:"Bova tako hodila veš čas?" in pogledam najine roke. "Ne je že vredu." zareži se in se ustavi pred ljubko slaščičarno. Stopiva v vrvež, ki se dogaja notri a vsi utihnejo, ko zagledajo Joshuo. Dve starki se še naprej urno pogovarjajo o zadnjem lotu dokler ne začutijo spremenjenega ozračja. "Ali se ti to dogaja veš čas?" zašepetam Joshui in ga pogledam. "Ne vedno, ampak ja večinoma. Ne sikiraj se." spodbudno se nasmehne in mi odmakne stol. "Kakšen kavalir!" mu smeje povem in se v sedem. "Za tako gospodično že!" pomežikne. "Kaj bosta? Mogoče kupo za sveže pare?" vpraša natakarica. "Ne, nisva par..." ji povem in se živčno začnem razgledovati naokoli, saj na sebi še vedno čutim radovedne poglede strank. Joshua naroči vročo čokolado jaz pa granito. Ko jo srkam se Joshua nagne preko mize k meni in reče:"Takrat, ko sva gledala zvezde... Bilo je čudovito. Bi danes ponovila?" rahlo mu prikima potem pa moja lica zalije rdečica. "Kaj je narobe z mano? Nikoli ne zardim. To nisem jaz.... " si mislim in se zagledam v par, ki se objema v parku na nasprotni strani ceste. Nehote pomislim, da bi tudi jaz rada imela nekaj takega a misel takoj potlačim. Ko posrkam zadnji požirek sladke pijače rečem: "Joshua, ali sem bila na avdiciji dobra? Po pravici povej." zagledam se v njegove modro-sive oči. "Res si bila dobra. Čutna, imaš smisel za igranje, imaš šanse za vlogo." šanse. To sem nekje že slišala a se je nato izkazalo, da temu ni tako. "Šanse." ponovim kot odmev. Na mizo položim zmečkan bankovec za pet evrov in stečem it lokala. "Danes ob osmih na pomolu?" zakliče, da se vsi v lokalu obrnejo. Na hitro mu prikimam in odprem vrata, da zacinglja zvonček nad vrati. Stopim na svež zrak. "O hej Mish, kaj pa ti tu? Saj ne živiš v tej okolici?" me vpraša Mike in mi nameni enega od njegovih popolnih nasmehov. "Nič, samo avdicijo sem imela in potem šla z glavnim igralcem na sladoled." brez zadržkov stopim mimo njega in se odpravim po hrupni ulici.

Po še eni grozni vožnji z avtobusom sem čisto premočena od dežja prišla domov. "Ljubica, kako je šlo, vse ok?" me vpraša mami medtem, ko meša obaro, ki bo za pozno kosilo. "Mah, ja.... Mislim, samo počutila sem se kot, da sem se znašla v barbie worldu..." v kot vržem jakno, ki je bila prej pastelno vijola, zdaj pa je temno vijolična. Hitro stečem po stopnicah v mojo popolnoma razmetano sobo in za silo vse zmečem v bele predale. "Mike mi je povedal, da sta se srečala, rekel je, da si postala malo nenavadna." brez trkanja Teo vstopi v sobo in obstoji med vrati. "A imaš roke?" ga napadem in ga hladno pogledam, da trzne. "Ja, mimo grede, res si malo čudna." mi odvrne in še vedno ne pošteka na kaj namigujem.

"No, potem se pa nauči trkati!"

Pred nosom mu zaloputnem vrata in si z premraženimi grem skozi vlažne lase. Zazvoni mi telefon, ki leži med kupom nogavic pri nočni omarici.

You're on the phone with your girlfriend, she's upset
She's going off about something that you said
'Cause she doesn't get your humor like I do
I'm in the room, it's a typical Tuesday night
I'm listening to the kind of music she doesn't like
And she'll never know your story like I do....

Leno ga vzamem v roke in se oglasim.
"Hej, torej, prideš?" me vpraša angelski glas.
"Joshua, kje si dobil mojo telefonsko?"
ga presenečeno začnem zasliševati in iz omare vazamem pinki brisačo.
"No, v imeniku ni ravno veliko Mishel!"
v mislih si ga začnem predstavljati kako stoji pri pri oknu in si gre skozi lase z njegovo značilno gesto.
"Pridem." mu odgovorim in odložim. Oblečem se v trenirko in pohiti na kosilo med katerim bom morala prekrivata svoje veselje. Mislim, da sem se mogoče ampak res MOGOČE, MALO čisto majčkeno zatreskala. Ampak res ČISTO malo.
***