Tančica skrivnosti, 4. epizoda, 33. del
1
33. POGLAVJE
Sandra in Antonia stopita v hišo in se napotita v kuhinjo. Za mizo že sedijo Peter s sinom Chrisom, Andrew in Kate, takrat pa se jim pridruži še Antonia. Medtem Sandra steče nazaj v kuhinjo.
"Oh, Antonia, kako pa si ti?" vpraša Peter.
"No, v redu. Kakor se trenutno da biti," odvrne Antonia, ko za mizo pride Sandra in odloži piščanca. "Postrezite si," pove in se nasmehne.
"Sandra, si resna? Vse to za nas?" je začudena Kate, Sandra pa se ji v odgovor le rahlo nasmehne in sede zraven nje.
"Res nam je žal," začne Antonia in pogleda soseda z otožnimi očmi. "Kar naenkrat so prišli kriminalisti in morali smo iti iz hiše do jutri."
"Hej, sosedje smo, Antonia!" odvrne Peter in na široko odpre zelene oči.
"Nekaj me zanima, Antonia. Nisi bila do sedaj ...," skuša reči Sandra, a ji postaja vse bolj nerodno. "... v priporu in obtožena obeh umorov?"
Antonia že hoče reči nekaj v odgovor, a jo Andrew prehiti: "Je bila."
*
"Peter, greš lahko po krpo v sobo za goste, kjer je spala Antonia?" prosi Sandra moža.
"Da," odvrne Peter in odhiti v sobo.
*i*Kje za vraga je ta krpa*i*, se vpraša, ko pride. Pogleda v omaro. Tam je ni. Pogleda na posteljo. Tam je ni. Pogleda na nočno omarico. Tam je ni, temveč je na njej knjiga.
Peter stopi k omarici in vzame v roke knjigo. Na njej ni naslova, ne imena avtorja, le rjava platnica. *i*Ta knjiga zagotova ni naša*i*, po premisleku ugotovi.
"Ati!"
Peter hitro odloži knjigo in se obrne proti vratom.
Pred njim stoji njegov petnajstletni sin. Začudeno ga pogleda s svojimi temnimi očmi in vpraša: "Kaj delaš? Zgledaš prestrašen."
"Nič, Chris, nič. Vse je v redu."
Sandra in Antonia stopita v hišo in se napotita v kuhinjo. Za mizo že sedijo Peter s sinom Chrisom, Andrew in Kate, takrat pa se jim pridruži še Antonia. Medtem Sandra steče nazaj v kuhinjo.
"Oh, Antonia, kako pa si ti?" vpraša Peter.
"No, v redu. Kakor se trenutno da biti," odvrne Antonia, ko za mizo pride Sandra in odloži piščanca. "Postrezite si," pove in se nasmehne.
"Sandra, si resna? Vse to za nas?" je začudena Kate, Sandra pa se ji v odgovor le rahlo nasmehne in sede zraven nje.
"Res nam je žal," začne Antonia in pogleda soseda z otožnimi očmi. "Kar naenkrat so prišli kriminalisti in morali smo iti iz hiše do jutri."
"Hej, sosedje smo, Antonia!" odvrne Peter in na široko odpre zelene oči.
"Nekaj me zanima, Antonia. Nisi bila do sedaj ...," skuša reči Sandra, a ji postaja vse bolj nerodno. "... v priporu in obtožena obeh umorov?"
Antonia že hoče reči nekaj v odgovor, a jo Andrew prehiti: "Je bila."
*
"Peter, greš lahko po krpo v sobo za goste, kjer je spala Antonia?" prosi Sandra moža.
"Da," odvrne Peter in odhiti v sobo.
*i*Kje za vraga je ta krpa*i*, se vpraša, ko pride. Pogleda v omaro. Tam je ni. Pogleda na posteljo. Tam je ni. Pogleda na nočno omarico. Tam je ni, temveč je na njej knjiga.
Peter stopi k omarici in vzame v roke knjigo. Na njej ni naslova, ne imena avtorja, le rjava platnica. *i*Ta knjiga zagotova ni naša*i*, po premisleku ugotovi.
"Ati!"
Peter hitro odloži knjigo in se obrne proti vratom.
Pred njim stoji njegov petnajstletni sin. Začudeno ga pogleda s svojimi temnimi očmi in vpraša: "Kaj delaš? Zgledaš prestrašen."
"Nič, Chris, nič. Vse je v redu."
Moj odgovor:
nemorm
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
anger issues
Hej,
js mam probleme z jezo. Včasih sem jih mela, ko sem bla mlajša (ful hitr sm se razjezila in se začela dret, metat stvari naokol itd.) pol se je nekak nehal, ko sem bla okol 12 sem parkrat spet dobila izpad, pol pa do ene zgodnjih 15 ni blo nč. In zdej (sm 15 pa pol) začenjam opažat, da se ful hitr razjezim (sicer nimam več izpadov, edin povzdignem glas in postanem razdražena), ampak sem ful pogostej jezna, velikrat me že najmanjša stvar sprav v slabo voljo. Takrat bi najrajš metala stvari naokol, kričala, včasih se želim pretepst z nekom (tega NE nardim) al se hočm pa rezat (sam jeza na srečo mine dost hitr, da tega ne nardim). V takih momentih probam sam potlačit in pol mine, ampak pride spet in bi najraj neki od tega nardila ... Zdele sm tok jezna, neko nalogo morm za šolo oddat do dons in je ne znam sploh nardit pa še moj brat se je neki po stanvanju drl in sm se zadrla nej bo tih in sva začela kričat drug na druzga in sm zaloputnla vrata svoje sobe in še prej se je mami neki drla na tamalo k nč ne pospravla sobe in je očitno nikol ne izuči, da bi jo mogla, ker se pol mami nanjo dere in mormo vsi to poslušat in te naloge res ne znam narest in bi najraj prevrlna celo mizo z računalnikom vred in vrgla ta stol po tleh pa zaloputlna una vrata tok močno, da se jih ne bi več dal zaprt ... Zdele poslušam musko, da bi se mal pomirila, sam to ni najbolj učinkovit način, ker sem še zmer jezna in vem, da bo tko al tko spet enkrat pršel ta občutek jeze nazaj. A mate predloge?
Lp
js mam probleme z jezo. Včasih sem jih mela, ko sem bla mlajša (ful hitr sm se razjezila in se začela dret, metat stvari naokol itd.) pol se je nekak nehal, ko sem bla okol 12 sem parkrat spet dobila izpad, pol pa do ene zgodnjih 15 ni blo nč. In zdej (sm 15 pa pol) začenjam opažat, da se ful hitr razjezim (sicer nimam več izpadov, edin povzdignem glas in postanem razdražena), ampak sem ful pogostej jezna, velikrat me že najmanjša stvar sprav v slabo voljo. Takrat bi najrajš metala stvari naokol, kričala, včasih se želim pretepst z nekom (tega NE nardim) al se hočm pa rezat (sam jeza na srečo mine dost hitr, da tega ne nardim). V takih momentih probam sam potlačit in pol mine, ampak pride spet in bi najraj neki od tega nardila ... Zdele sm tok jezna, neko nalogo morm za šolo oddat do dons in je ne znam sploh nardit pa še moj brat se je neki po stanvanju drl in sm se zadrla nej bo tih in sva začela kričat drug na druzga in sm zaloputnla vrata svoje sobe in še prej se je mami neki drla na tamalo k nč ne pospravla sobe in je očitno nikol ne izuči, da bi jo mogla, ker se pol mami nanjo dere in mormo vsi to poslušat in te naloge res ne znam narest in bi najraj prevrlna celo mizo z računalnikom vred in vrgla ta stol po tleh pa zaloputlna una vrata tok močno, da se jih ne bi več dal zaprt ... Zdele poslušam musko, da bi se mal pomirila, sam to ni najbolj učinkovit način, ker sem še zmer jezna in vem, da bo tko al tko spet enkrat pršel ta občutek jeze nazaj. A mate predloge?
Lp
Vprašanje
Če si tekmovalec, tekmovalka v Veseli šoli, te prosimo za odgovor. Vprašanje se glasi: Zakaj si naročen/a na Pil?
Na Pil sem naročen/a izključno zaradi Vesele šole.
(102)
Pil bi naročil/a tudi, če ne bi tekmoval/a v Veseli šoli.
(229)
Pila nimam naročenega, saj pri mentorici Vesele šole dobimo vse vsebine za tekmovanje.
(52)