guys sori k je mal pozn, mal sm pozabla da obstajate, lmao


*b*Anya Hughes (kasneje Graves), 2. oktober 1999, Fernwood*b*

Anya Hughes je na svojega fanta čakala v avtu. Zunaj je bilo še vedno dovolj toplo, da je nosila karirasto krilo, na kolenih strgane črne najlonske žabe, črne Doc. Martens škornje in preveliko zeleno karirasto srajco svojega fanta čez belo dolgo majico. V žepu je imela zatlačen svoj telefon. Nemirno je z nogo tapkala po tleh. Moral bi že biti nazaj. Poleg tega pa mu je morala nekaj pomembnega povedati in dlje, ko bo čakala, bolj bo negotova o tem, ali naj mu sploh pove. Ni bila povsem prepričana, kakšna bo njegova reakcija.

»Hej, Anči, kaj pa ti tako zaskrbljena?«
Obrnila se je in tam je stal za njo in jo gledal skozi odprto vozila. Zasmejala se je in ga rahlo udarila po roki.
»Nehaj se skrivati, Adam.«
Zarežal se ji je in odšel na drugo stran avtomobila, odprl vrata in sedel na voznikov sedež. Potem se je obrnil k njej.
»Torej. Kaj ima vaše visočanstvo za povedati, da si tako živčno čakala name.«
Anya se je zasmejala in zmajala z glavo. »Kako dolgo si samo stal tam in strmel vame, ti zalezovalec?« Sunila ga je s komolcem.
»Če je pa tvoja lepota tako žareča, kar ne morem te nehati gledati. Veš, Andreju moram reči, da mi pusti spesniti eno pesem zate.« Nagnil se je naprej in jo poskušal poljubiti. Ustavila ga je z roko.
»Da ne bi niti pomislil na pesnenje, sploh ne znaš sestavljati rim,« ga je opozorila. Zarežal se je.

Anya je Adama poznala že od majhnega. Njuni mami sta se poznali, potem pa je Adamova mama umrla… Še vedno so se družili, a je bilo čudno, ko je ni bilo. Potem sta z Adamom začela hoditi dve leti nazaj.

Zdaj jo je prijel za roko in prepletel prste z njenimi. Z ramo se je naslonila na njegovo. Pogledal jo je.
»Ne veš, kako močno te želim poljubiti vedno, ko te zagledam,« ji je zašepetal, njuna obraza sta bila tako blizu, da sta bila že skoraj v poljubu.
»Kaj pa če vem?« ga je vprašala in dvignila obrvi. Še bolj se je približala.
»Potem pa bodi tako strastna kot včeraj, ko si mi ukradla srajco,« ji je odgovoril in potegnil za preveliko zeleno karirasto srajco, ki jo je nosila čez majico. Nasmehnila se je.
»Ne skrbi, saj bom.« Poljubila ga je in okrog njegovega vratu prepletla roke. Med poljubi je komajda ujela zrak za naslednjega.

Adam ji je prste zakopal v kostanjeve lase in Anyo je zajela toplina. Ta moški, ki jo je zdaj tako strastno poljublja, je že ne bi zapusti.
»Hočeš srajco nazaj?« ga je vprašala. Bil je zadihan, zato je naredil nekaj vdihov preden ji je odgovoril.
»Obdrži jo. Mraz je,« je rekel. Namuznila se je. Spet jo je začel poljubljati in skoraj je padla nazaj. Nežno ga je odrinila. »Pazi, nočeš me zdrobiti.« Zasmejala se je.
»Saj te ne bom, saj sem previden.« Še preden bi mu lahko odgovorila jo je spet začel poljubljati.

»Hej, golobčka.«
Anya je skoraj poskočila. Obrnila se je nazaj. Na oknu se jima je režal Andre, pevec v Adamovem bendu. Anya se z njim ni veliko pogovarjala, videla ga je le na njihovem 'koncertu' v lokalu, kjer je Adamu na koncu razlagal, kako lepo novo kitaro si bo kupil, ko bodo obogateli.
Andre je s prsti tapkal po spodnjem delu okvirja okna. »Če si končal svojo punco poljubljati s francozarjem, imam nekaj informacij zate.«
Anya je prazno strmela vanj in upala, da ni postala rdeča v obraz, Adam pa se je nagnil naprej. »Izvoli povedati, saj se ne poljubljava z ušesi.«
Andre se je nasmehnil. »Naslednji koncert sobota ob desetih zvečer v rock lokalu. Ravnokar so me poklicali. Da si tam eno uro prej in zaradi mene lahko s sabo pripelješ tudi svojo izbranko.« Pomežiknil mu je in odšel.

Adam se je živčno zasmejal. Potem se je zresnil. »Res je pokvaril vzdušje.«
Anya je skomignila in se nagnila naprej. Začela se je ukvarjati z gumbom na Adamovi srajci, a ga ni imela namena odpeti. Potem mu je roke spet prepletla okrog vratu in ga pogledala v oči.
»Dovolj poljubljanja za danes,« je rekla. Nesrečno jo je pogledal, zato je skomignila. »Ne morem te stalno razvajati, veš.« Nasmehnila se mu je in še naprej strmela v njegove oči.

Potem pa se je spomnila, zakaj je bila prej živčna in črevesje se ji je zavozlalo ob misli na to, da mu mora povedati. Pogledala je v tla.
»Adam…« Roke je odmaknila od njega in živčno začela pokati členke.
»Anya? Vse v redu?« Poskušal je ujeti njen pogled in pustila mu je. Potem se je spet zastrmela v tla avtomobila.
»Se spomniš deset dni nazaj? Tista sobota, ko sva bila v rock lokalu za vaš koncert in si me odpeljal domov?«
»Ja, se. Zakaj?« Adam je bil videti zmeden. Anya je mencala.
»No… Nisva bila previdna.« Hotela mu je povedati, a je zavlačevala, mencala. »Potem pa… dve črti sta bili.« Bila je blizu joka. Strmela je v njegov obraz in prebledel je, ko je dojel.
»Noseča si?«

*******

guys prsezem, da se enkrat use povecze in ma smisu. sam ne u tej knjigi, hahaha.
lp loly