hej ljudeki ka berete to zgodbo<33
ne morm vrjet da je to že dvejseti del (nah, ubistvu lah lol). ampak vseen mam pa ene par vs pilovcev v glavi , ka ste mi tut polepšal dan s komentarčki<33
souu najprej bi se zahvalila SWS, ker ful lepo komentira vsak del in je clo mal preveč pametna, haha<33 lovam te človk
pol naprej tut hermi, ka je neki časa komentirala, pa je tut mela ful dobre komentarje.
hvala tut heart, RaPo, Best-girl, Leane pa vse ostale, ka ste komentiral pa sm vs pozabla napisat. pa hvala tut vsem ljudekom ka lajkate oz. sploh preberete.
dbest ste<33
ok, zej pa k zgodbi, hehe
---------------------------

Za Annina ušesa je glasba počasi postajala preglasna. Poskušala je poravnati tanko naramnico svoje oprijete kratke rožnate obleke, a ji je stalno zdrsala dol. Svetle lase je imela povsem razmršene od mečkanja na postelji. Oklepala se je svoje zlate zapestnice in se majala skozi ljudi. Opotekla se je ob mizo, a se obdržala na nogah. Počasi je prišla do vrat, jih odprla in se skoraj prevrnila ven. V nosnice ji je butnil svež zrak in končno je lahko normalno dihala. Vid se ji je počasi izboljšal in vrtoglavica omilila. Zdaj je lahko stala pokonci.

Potem se je ozrla okrog. Ni poznala tega dela mesta, a se je vseeno delno spomnila poti. Vseeno je odšla. Glasna glasba in smeh sta kmalu pretihnila v strašljivo nočno tišino stranskih ulic. Anne ni bila povsem prepričana, da je to prava pot, a je njenemu telefonu zmanjkalo baterije, zato ni mogla nikogar poklicati. Začelo jo je zebsti in spomnila se je, da je pozabila jakno. Obrnila se je nazaj in se zastrmela v strašljivo ulico za sabo. Premislila si je. Bo raje jutri šla iskat. Obrnila se je nazaj v smer, kamor je hodila.

Vse se je zgodilo tako hitro. Anne je nenadoma nekaj zgrabilo od zadaj. Zakričala je in se začela otepati. Držal jo je visok bled mlad moški. Zvijale se mu je v rokah, a jo je še vedno trdno držal. Zgrabil jo je za rame in jo potisnil ob ograjo. Zdaj se je slišalo le še njuno dihanje. Anne se je počasi umirila. Zazrla se je v obraz moškega, ki jo je držal. Bil je strašljivo lep. Njegova koža je bila bela kot sneg in gladka kot porcelan, njegove oči so bile kavno rjave in ledeno mrzle. Ni mogel biti starejši od dvajset.

Na njegovem obrazu je zaigral hladen nasmešek, ki je razkril njegove bele ostre podočnike. Anne je zadrhtela.
»Hej, lepotička.« S prsti je podrsel po njenem vratu. Anne se je še bolj stisnila ob steno in se mu še vedno skušala izviti. Vampir je naredil globok vdih.
»Tako sladko dišiš. Škoda, da te ne morem cele izpiti,« je željno zamrmral. Anne je hotela vprašati: »Kaj?«, a se je iz nje slišal le prestrašen cvilež. Vedno si je samozavestno predstavljala, kako bo odgnala kakršnega koli ugrabitelja ali napadalca, kako bo griza, tepla, praskala, da bi se rešila, zdaj pa, ko bi morala to storiti… je bila le zmrznjena. Še tisto zvijanje ni bilo za nič. Lahko bi se branila. Zmogla bi. Lahko bi zakričala. A je le stala tam in mu pustila, da počne z njo, kar želi. Morda je bil kriv alkohol. Ali pa globina njegovih hladnih oči, od katerih ni mogla odmakniti pogleda.

Nagnil se je nad njen vrat in spet je prestrašeno zacvilila. Ni ga videla, a je kar čutila, da je razgalil podočnike. Zdaj se je zares začela zvijati in otepati, čeprav še vedno zlepljena od strahu. A ni mu bila kos. Le trdneje jo je prijel in spet se bi mogla premikati.
»Počakaj, mala. Saj ti bo všeč, boš videla.« In s temi besedami je zagrizel v njen vrat.
Anne se je krik ustavil v grlu. Počutila se je, kot bi nekdo zažigal njeno celotno ožilje, nato pa še vse tisto, kar je ostalo. Postalo ji je slabo in dobila je občutek, da bo bruhala. Njeni sklepi so povsem otrdeli. Čutila je, kako je z vsakim požirkom krvi njeno telo odmiralo, ni več čutila ne rok ne nog. Visela je v vampirjevih rokah, oslabljena in napol mrtva. Ampak bilo je še nekaj. Še en občutek. Užitek. Umirala je, a je ob tem uživala. Hotela je, da bi bilo mučno. Imelo je več smisla. A ne. Hotela je še.
Vid se ji je začel temniti in pred očmi so se ji pojavljali čudni vzorci. V ušesih ji je šumelo, kot pri starih televizijah, ko so nehale delovati, to šumenje pa se je počasi prelevilo v zvonenje. Ker od zunanjega okolja ni dobila nobenega drugega znaka, razen bolečine in okusa po krvi v ustih, se je počutila samo. Počasi sta izzvenla še zadnja dva občutka in Anne je izgubila vso povezavo s svetom. Čutila je, da je drsela stran od budnosti, od čutnosti, od barv, od življenja. Umirala je.

Potem pa se je nenadoma vse vrnilo. Spet je videla. Spet je slišala. Spet je čutila. In šele potem se je začel pekel. Anne je spet preplavila bolečina. Enaka bolečina kot prej, le pomnožene s tisoč. Iz njenih oči so se ulile solze in zastokala je. Gorela je. Tako se je vsaj počutila. Vampir jo je spustil dovolj, da je sedela in se naslanjala na ograjo. Iz njenih ust se je iztrgal krik, ki bi bil grozljiv, če ga vampir ne bi z roko zadušil. Kričala je, se otepala, a se bolečine ni mogla otresti. Zdaj si je želela smrt.

Minute so se ji zdele kot ure. Še vedno je vreščala v vampirjevo roko. Njeno telo je še vedno zalivala žgoča bolečina. Zdaj je jokala. Cela se je tresla. Bilo je preveč. Ni hotela tega. Zakaj bolečina ni hotela iti stran? In zakaj Anne? Kaj je naredila, da si je zaslužila to?
Nenadoma je zaslišala šepet. »Ššš, kmalu bo mimo.« Bil je vampir. Strmel je vanjo in njegove oči se niso več zdele tako hladne, morda so bile celo… sočutne? Anne se ni imela časa ukvarjati s tem. Jokala je in se tresla naprej. Zaprla je oči.

Na začetku se tega ni zavedala, a je bolečina počasi pojenjala. Nehala se je zvijati in jokati. Počasi se je umirjala, ko je na koncu čutila le še zbadanje v koži. Še vedno se je rahlo tresla od šoka. Vid se ji je razjasnil in zazrla se je v vampirja nad sabo. Ta je izvlekel nož in se urezal v zapestje. V Annine nosnice je udaril močan vonj po krvi in v njej se je vzbudila želja. Sla po krvi. Ni je hotela. Uprla se ji je.
»Pij,« je rekel vampir in ji zapestje pomolil pred usta.
»Nočem,« se je uprla, a je bila sla premočna. Njene roke so same, kot njene misli ne bi imele nanje nobenega vprliva, prijele njegovo zapestje, ga nesle k ustom in Anne je začela lakomno piti. Z vsakim požirkom je bila močnejša. A manj človeška.

------
za folkc ka ni porajtov: nek random vampir je neko random punco spremenu v vampirko.
btw vesele počitnce pa upam, da mate lep spričeval<33
vaša loly