"And in the naked light I saw
Ten thousand people, maybe more
People talking without speaking
People hearing without listening
People writing songs that voices never
shared
And no one dared
Disturb the sound of scilence"
Budilka me zbudi iz spanca. Očitno sem spet prespala prvi dve kitici. Res bom morala zamenjati budilko, čeprav mi je ta pesem všeč. Nejevoljno se stegnem po telefon, da bi ugasnila budilko.
Vstanem in se pretegnem. Kljub spancu sem izmučena in niti malo ne dvomim, da so za to krive sanje.
Oddrsam v kopalnico, da si splaknem obraz in se zbudim. Ko se dvignem od umivalnika, v ogledalu zagledam zombijko, ki gleda vame z vdrtimi očmi in podočnjaki do kolen. Zdrznem se. To bo treba prikriti.
Odidem nazaj v sobo. Oblečem si sprane kavbojke in belo kratko majco z napisom Dreams. Kar ironično, če pomisliš. Obujem si bele Nike superge in zgrabim torbo. Hitro si še rahlo napudram obraz in skrijem podočnjake.
Odhitim v kuhinjo, kjer me že čakata starša. "Emma, boš kruh?" me vpraša mama. Toda nisem lačna, zato samo odkimam. Mama prikima, navajena takih odgovorov in mi reče samo:" Potem pa v redu. Lepo se imej v šoli, ljubica." Poslovim se še od očeta in me že ni več.
Hodim po ulici in opazujem drevesa, ki se sklanjajo na pešpot, ter razmišljam. Zatopljena v misli sploh ne opazim, da sem prispela do šole. Zavijem na šolsko dvorišče in stopim v šolo.
Preobujem se v copate, zgrabim zvezke, ki jih bom potrebovala in odidem v razred. Usedem se za svojo običajno mizo ter se zatopim v učbenik za kemijo. Vedno sem imela rada znanost in kemija je moj najljubši predmet. Kmalu zazvoni zvonec, ki oznanja začetek ure. Skladno z njim v razred stopi gospod Johnson, naš učitelj kemije. Toda tokrat ni sam. Sledi mu nek učenec, ki ga nisem videla še nikoli. In to lahko trdim s tako gotovostjo, kot da bi rekla, da je nebo modro. Tega človeka nisem videla še nikoli v življenju, sa bi si ga zapomnila za vedno. Lep je, lepši kot katerikoli fant, ki sem ga kdaj videla. Njegovi lasje so črni kot katran in malo daljši, njegove oči pa so modra kot gorska jezera.
"Učenci, to je Nate Clay, naš novi učenec." Nam ga predstavi gospod Johnson.
Ten thousand people, maybe more
People talking without speaking
People hearing without listening
People writing songs that voices never
shared
And no one dared
Disturb the sound of scilence"
Budilka me zbudi iz spanca. Očitno sem spet prespala prvi dve kitici. Res bom morala zamenjati budilko, čeprav mi je ta pesem všeč. Nejevoljno se stegnem po telefon, da bi ugasnila budilko.
Vstanem in se pretegnem. Kljub spancu sem izmučena in niti malo ne dvomim, da so za to krive sanje.
Oddrsam v kopalnico, da si splaknem obraz in se zbudim. Ko se dvignem od umivalnika, v ogledalu zagledam zombijko, ki gleda vame z vdrtimi očmi in podočnjaki do kolen. Zdrznem se. To bo treba prikriti.
Odidem nazaj v sobo. Oblečem si sprane kavbojke in belo kratko majco z napisom Dreams. Kar ironično, če pomisliš. Obujem si bele Nike superge in zgrabim torbo. Hitro si še rahlo napudram obraz in skrijem podočnjake.
Odhitim v kuhinjo, kjer me že čakata starša. "Emma, boš kruh?" me vpraša mama. Toda nisem lačna, zato samo odkimam. Mama prikima, navajena takih odgovorov in mi reče samo:" Potem pa v redu. Lepo se imej v šoli, ljubica." Poslovim se še od očeta in me že ni več.
Hodim po ulici in opazujem drevesa, ki se sklanjajo na pešpot, ter razmišljam. Zatopljena v misli sploh ne opazim, da sem prispela do šole. Zavijem na šolsko dvorišče in stopim v šolo.
Preobujem se v copate, zgrabim zvezke, ki jih bom potrebovala in odidem v razred. Usedem se za svojo običajno mizo ter se zatopim v učbenik za kemijo. Vedno sem imela rada znanost in kemija je moj najljubši predmet. Kmalu zazvoni zvonec, ki oznanja začetek ure. Skladno z njim v razred stopi gospod Johnson, naš učitelj kemije. Toda tokrat ni sam. Sledi mu nek učenec, ki ga nisem videla še nikoli. In to lahko trdim s tako gotovostjo, kot da bi rekla, da je nebo modro. Tega človeka nisem videla še nikoli v življenju, sa bi si ga zapomnila za vedno. Lep je, lepši kot katerikoli fant, ki sem ga kdaj videla. Njegovi lasje so črni kot katran in malo daljši, njegove oči pa so modra kot gorska jezera.
"Učenci, to je Nate Clay, naš novi učenec." Nam ga predstavi gospod Johnson.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
odlični seveda ! komaj čakam nov del
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zanimiva zgodba, zelo dobro opisuješ in spremljam!:grinning::two_hearts:
0
Cloud <3
Moj odgovor:
jazz
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
ne tok pomembn probelm
hej!
jz bi si ful sla delat second piercing na usesu pač nad temu običnemu k ga že mam ,ampak me je ful strah. Za te k ste ze to delale a je fejst bolel? pa a je ta bol bolel ko un običn. Pač jz sm clock ko se ful boji pac cepljenja ko ti vzemejo kri.... in me je zato tut ful strah to za ušese.Bi pa res ful rada mela ane kr ful rada nosim nakit uno res polno.
vem da ni nek vlek probelem ampak me sam zanima.
hvala
jz bi si ful sla delat second piercing na usesu pač nad temu običnemu k ga že mam ,ampak me je ful strah. Za te k ste ze to delale a je fejst bolel? pa a je ta bol bolel ko un običn. Pač jz sm clock ko se ful boji pac cepljenja ko ti vzemejo kri.... in me je zato tut ful strah to za ušese.Bi pa res ful rada mela ane kr ful rada nosim nakit uno res polno.
vem da ni nek vlek probelem ampak me sam zanima.
hvala
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(315)
Srednje.
(197)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(54)