olaaaa<3
moje sozalje ampk dons pism js tk da ste obsojeni na branje mojga dela haha. aja btw js sm Bralka 2.0. Uživejteee<3<3.
------------------------------------------------
Nekaj trenutkov smo samo stali ter opazovali sliko na telefonu. Na sliki je bil malce starejši in srhljiv moški. "Kdo mislita, da je to..." sem potiho vprašala. "Nevem..." je zamišljeno rekel Max. Z roko me je objel okrog ramen. Zardela sem. Še dobro, da je bila tema zato naju Leo ni videl. "Mogoče je to kak njen sorodnik...enkrat sem videl podobno osebo, ki je vstopila v njeno pisarno." je rekel Leo. "Kaj pa ko bi...ah ne to je butasta ideja." sem rekla. "Povej kaj si mislila!" reče Max ter me prisrčno pogleda. Jojjjjj saj bom še umrla. Tako je srčkan..."Zbrati se moram" sem si rekla sama pri sebi. "Kaj pa če bi dokončali to kar je začela županja?..." se rekla. "Hmmm...kako to misliš?" me vpraša Leo. "Kaj ko bi poiskali tega človeka na sliki..." , začnem, "ter ga vprašali zakaj ga je županja iskala" dokončam stavek. "O ne. Ni šans da ti dovolim to!" ljubeznivo reče Max ter me ponovno pogleda. Leo samo zavije z očmi. "Saj nisi moj starš" rečem napol v smehu. "Lahko pa sem nekaj drugega..." reče navihano. "Jojjj no pa kaj je to? Spolna vzgoja?" reče Leo. Misli da je smešen. Tudi če ni smešno se vsi trije začnemo smejati. "Moramo se zbrati!" naenkrat rečeta Max in Leo. Včasih se počutim kot, da si bereta misli. "Jap res se moramo" rečem še vedno v smehu. "Torej...bomo poiskali tega človeka" reče Leo ter z glavo pomigne proti sliki. "Jaz sem za!" rečem. Oba pogledava Maxa. "Prosimmmmmmm" rečem ter ga pogledam naravnost v oči. "Jojjj vidva me bosta čisto izmučila s temi podvigi" reče ter se začne smejati. Tudi jaz se nasmehnem. "Potem si za?" vpraša Leo. "Ja" počasi reče Max. "Hvalaaaa!!" se zaderem ter ga objamem. Kar naenkrat5 se zavem kaj sem naredila. "Joj ne...mhm...oprosti nisem...huh" začnem vendar stavka nemorem dokončati saj me potegne v velik objem.Leo pa se samo pretvarja, da ničesar ne vidi. "Pridi" mu rečem. "Ah...no prav." reče ter naju objame.
Ko se odpravlajmo proti domu pa leo izjavi "Ammpak...kako bomo sploh našli tega človeka?". "Huh...prav imaš. Na to nisemniti pomislila" počasi rečem. "Lahko bi šli povprašati ljudi, če so ga mogoče kdaj videli?" reče Max. "O ja to ni slaba ideja" reče Leo ter da Maxu petko. "Potem se dobimo jutri po pouku ter gremo povprašat če je kdo videl tega moškega?" vprašam za vsak slučaj. "Zaradi mene lahko" reče Leo, Max pa samo prikima. "Jutri po pouku ob dveh točno tukaj?" vprašam. "Ok zmenjeno" rečeta naenkrat. Zgleda, da se bom morala navaditi na tole. Nato smo šli vsak v svojo smer.
Prišla sem domov. Ura je bila 4 zjutraj. Vsi so spali...no...upam da so. Preden smo šli do mestne hiše sem pustila okno moje sobe malo priprto. Ok super, noben ga ni zaprl. Izmuznila sem se v svojo sobo.Nato pa se v sobi prižge luč. "Kje pa si bila, mlada dama?!" me vpraša mama. "Oh ne" sem si mislila. Počasi sem se obrnla proti njej. "Mhm hej?" rečem počasi ter ji pomaham. "Nekaj sem te vprašala!" reče zoprno. "Huh...hočeš resnico?" sem rekla. Ni šans, da ji bom povedala kje sem v resnici bila. Želim samo da misli da ne laže. "Ja seveda!# se skoraj zadere. "Huh ok...šla sem na sprehod saj sem se počutila osamljeno..." rečem ter jo iskreno pogledam. Mislim da bo nasedla. "Joj dekle moje..." reče ter me ljubeznivo objame. "Bi se rada o čem pogovorila?" vpraša zaskrbljeno. Kar naenkrat ni več jezna. "Samo spat bi šla rada" rečem ter se ji nasmehnem. "Oh ja saj res" reče ter se zasmeji. "Kar pojdi v posteljo...rada te imam ljubica" reče ter ugasne luč. "Jaz pa tebe. Lepo spi mami" rečem nato pa utonem v spanec.
Ko sem se naslednje jutro zbudila je šla mami že v službo. Ura je bila 6 zjutraj. Torej sem spala samo 2 uri. Grem se pogledat v ogledalo. Opazim podočnjake. "Pa ne nooo!" pojamram. No ja...šla sem v kuhinjo, da bi si pripravila zajtrk. Ravno nekdo pozvoni na vrata. Odpret grem. Pred vrati stoji Max. "Hejjjj" reče ter vstopi v hišo. "Wawww lepo imate urejeno" reče ter se ozira naokoli. "Si sama doma?" vpraša. Še vedno nisem prepričana kaj se je ravnokar zgodilo. "Mhm ja zakaj?" odgovorim. "Prinesel sem zajtrk" reče ter se nasmehne. "Ti se pojdi uredit jaz pa bom ta čac vse zložila iz vrečke" reče. "Ok, hvala" rečem. Še vedno sem malo v šoku. Je Max dejansko prinesel zajtr MENI?! Mislim...zgleda tako. Stečem gor do moje kopalnice. NA hitro se uredim da me nebo oreveč dolgo čakal. Ko pridem nazaj dol je že vse pripravljeno. Oh...prinesel mi je palačinke. Kako lepo od njega. "Izvolite gospa" reče ter se zasmeji. "Hvalaaa" rečem. Zajtrk pojeva na kavču pred televizijo.
Ura je 7:55. "Mislim da bo bolje če se kar odpraviva v šolo" rečem med tem ko pomivam posodo od zajtrka. "Jpjp se strinjam reče"
Do šole sva hodila približno 15min. Bilo je lepo. Ko sva prišla red šolo naju je tam že čakal Leo. Tokrat ni zavil z očmi ko naju je videl skupaj. Zaploskal je ter se nama nasmehnil. "Vidva bi morala biti skupaj" reče ter se zasmeje. "Mogoče pa...enkrat" reče Max ter me pogleda jaza pa samo zardim. "Mislim, da bo bolje če se kar odpravimo v razred" poskušam hitro spremeniti temo saj sem malce v zadregi. "Ok pojdimo" mi pritegne Leo. Ko hodimo do razreda se onadva nekaj šepetaje pogovarjata. Zelo me zanima kaj... "O čem se menita?" vprašam onadva pa kar naenkrat utihneta. "Mhm Jess? Bi bila mogoče mhm...moja punca?" reče Max.
-------------------------------------------------------
Evo pa si se prebil/prebila do konca. Upam da ti je bla zgodba všeč. sori da je tale del mal krajši ampk ja. Nasledn del bo napisala rose jutri ali pa pojutrišnjem. nism neki nadarjena ampk ok. Če ti je bla zgodba usec lajkej pa napis u kom če pa hočš se pa lahko naročiš na naju. Zelo bi bile vesele. Love ya all<3<3<3