Time in London 1. del
4
Hej!
Moje ime je Zoe Watson in prihajam iz Slovenije. Ko sem bila majhna smo se s starši in starejšim bratom preselili iz Anglije v Koper. Sedaj sem stara 17 let (18 jih bom dopolnila na božični večer), moj brat, Peter, pa je star 19. Zelo sva povezana in se vedno hecava in draživa. Moji starši so bili od vedno moji največji podporniki in so mi vedno stali ob strani. Od kar pomnim sem rada pomagala ljudem v stiski, zato sem se odločila it na zdravstven faks. V osnovno šolo sem šla leto prej, zato bom letos končala zadnji letnik gimnazije.
Danes smo 14.12. in ta dan je zelo pomemben dan zame. Odpravljam se namreč v London, kot študentka na izmenjavi. Tega se že zelo veselim in res komaj čakam, da spoznam družino pri kateri bom ostajala. Zdelo se mi je, da bi bila dobra izkušnja za učenje in sem zato, ko je učiteljica vprašala če bi kdo šel, takoj rekla da in tako postala ena od dveh učenk ki gresta v London. Z mano gre še moja najboljša prijateljica Annie Black, ki bo stanovala 2 ulici proč od mene in se bova videvali na vseh učnih urah. Zdaj pa bolje zame, da končam pakiranje, saj imam le še 2 uri do leta ob 8.ih. Komaj čakam!!!
-ČEZ DVE URI NA LETALIŠČU-
ZOE: »Annie! Kako lepo te je videti! Se že kaj veseliš?«
ANNIE: »Joj, veš kako sem živčna! Kaj pa če mi ne bo všeč v Londonu?«
ZOE: »Ne vem, še vedno bova tam skupaj. Si se že poslovila od svojih staršev?«
ANNIE: »Ja sem se. Pa ti?«
ZOE: »Sem. Ura je že 8. po moje se bomo kmalu ukrcali.«
(glas na zvočniku): »Potniki za v London, vkrcajte se.«
ZOE: »Tole sva midve!«
ANNIE: »Potem pa bolje, da greva!«
-PO PRISTANKU-
Z Annie sva iskali kogarkoli, ki bi imel napis z najinimi imeni, da bi naju pobral. Annie je prva našla napis. Ponjo je prišla kar cela družina pri kateri bo ostajala. Poslovili sva se, jaz pa sem se usedla na klopco v avli letališča in čakala, da koga zagledam.
Kmalu je do mene pristopil moški oblečen v suknjič in pokrit s kapico, kakršno nosijo vozniki limuzin v filmih. Vprašal me je, če sem jaz Zoe Watson in sem mu pritrdila, vendar sem rekla, da mora biti to pomota in, da čakam družino pri kateri bom ostajala. Voznik mi je rekel, da me bo odpeljal do njih. Sledila sem mu in, ko sem prišla ven, mi je zastal dih, saj sem videla veliko limuzino kakršno uporabljajo slavni. Voznik mi je odprl vrata na zadnje sedeže. V limuzini je bilo toliko prostora, da bi bila lahko to kakšna majhna dnevna soba. Celo pot sem bila čisto tiho in samo sedela pri miru, saj sem se bala, da bi, če bi se premaknila, kaj polomila. Po vožnji, ki se mi je zdela, da traja celo večnost, je voznik rekel, da sva prispela. Odprl mi je vrata in jaz sem izstopila.
Pred mano je bila velika bela vila, z lepim urejenim dvoriščem, fontano in tlakovanim dovozom. Pobrala sem kovčke in se odpravila do vrat. Še vedno se mi je zdelo nemogoče, da bi tu živela moja nadomestna družina. Pozvonila sem na vrata in odprla mi je ženska. Pričakovala sem, da me bo samo debelo gledala in rekla, da ne ve, kaj delam tukaj in, da je prišlo do pomote. Ampak, tega ni rekla. Nasmehnila se mi je in me povabila naprej. Opravičila se mi je, da me ni prišla ona iskat. Rekla je, da je imela nepričakovanega pacienta v ambulanti. Ponudila se mi je, da mi razkaže vilo. Previdno se rekla: »Oprostite, ampak še vedno ne vem vašega imena.« (Excuse me, but I still don't know your name.)
GOSPA: »Joj oprosti, draga. Ime mi je Nikki Holland.« (OH, sorry dear. I'm Nikki Holland.)
Nikki mi je razkazala hišo. Vse sobe so bile zeloooo velike. Pokazala mi ni le še šestih sob. rekla je, da je ena od nje in moža Dominica, štiri od sinov in ena bo moja soba. Vstopila sem v svojo sobo. Bila je tako velika. Postelja je bila tolikšna, da bi na njej lahko spali trije ljudje. Imela sem velike omare za obleke v katerih je bilo veliko oblek, katerim je Nikki rekla majno darilo za dobrodošlico, in make-up mizico z veliko različnimi ličili v njej kar je tudi spadalo pod ,,majno darilo za dobrodošlico''. Imela sem tudi svojo kopalnico. Ta je imela kopalno kad veliko kot bazen umivalnik in stranišče. Ko mi je razkazala sobo je Nikki odšla in me pustila malo samo. Rekla je, da bo kosilo ob 14.ih in, da naj do takrat malo raziskujem in se razpakiram. Do 14.ih sem imela še 3 ure. Odločila sem se, da se bom sproščala v kopalni kadi. Začela sem si točiti vodo in ob tem še malo raziskovala. Soba je imela 4 velika okna. Vsako okno je bilo izbočeno iz sobe in je bil tam povsod ograjen balkonček s čudovitim razgledom. V vili so imeli knjižnico. Vedela sem, da bom prebrala veliko knjig na tistih okenskih balkončkih. Ta čas se mi je natočila voda v kad. Imela sem 2 televiziji. Ena je bila v kopalnici, da si jo lahko gledal med tem ko si se kopal, druga pa v sobi. V kopel sem si dodala še milo, da sem imela celo kopalnico polno mehurčkov. Zelo sem uživala. Približno ob 13.ih sem si posušila lase. Odločila sem se, da si naredim lep make-up, da bom lepa za prvo srečanje s celo družino. Izbrala sem si lep zimski outfit. Imela sem še pol uri, zato sem poklicala Annie. Tudi njej se je njen nov dom zdel super. Imela je zelo prijazno družino. Vse sva si povedali in se dogovorili za to, da greva potem malo ven, da si ogledava sosesko in morda pogledava kakšne znamenitosti Londona.
Malo pred 14. uro sem prišla v dnevno , kjer me je pozdravila Nikki in mi predstavila Dominica, Harryja, Sama in Paddyja Hollanda. Rekla je, da bo njen najstarejši sin prišel domov šele naslednji da, saj je njegovo letalo iz Amerike imelo zamudo in je let prestavljen na danes ob 20.ih zvečer. Vsi so bili zelo prijazni. Najbolje sem se ujela z dvojčkoma Samom in Harryjem, ki sta mi bila tudi najbližje po starosti (bila sta 16). po odličnem kosilu smo še malo sedeli in se pogovarjali (seveda v angleščini, vendar to zame ni bila težava, ker je bila angleščina moj uradni jezik do 5 leta, potem pa sem bila pri angleščini vedno najboljša). Ob 16.ih sem Nikki povedala, da grem ven z Annie in ta mi je z nasmeškom pokimala in mi v roko stisnila 50 funtov, za nakupovanje in ogled znamenitosti. Z Annie sva se res zabavali in uživali. Domov sem prišla ob 20.ih, kakor sem se dogovorila z Nikki. Odšla sem v kuhinjo, da bi si pripravila večerjo, tam pa sem zagledala Harryja, ki je kuhal. Začudila sem se, potem pa mi je razložil, da pri njih doma večerjo vsak dan pripravi eden od otrok, kosilo pa kuhata starša. Ponudila sem se, da mu pomagam. Ob kuhanju sva se pogovarjala o njegovi družini in družinskih pravilih, pa o Londonu in o šoli, ki jo bom obiskovala skupaj z njim in Samom. Harry je zelo dober kuhar. večerja je bila odlična.
Po večerji sem si pripravila šolsko torbo, saj grem jutri prvič v šolo v Londonu. Potem sem šla še v knjižnico in si izbrala par knjig. Odločila sem se še enkrat prebrat Gospodarja prstanov. Ob pol enajstih je Dominic prišel zaželet lahko noč in ugasnila sem luč ter zaspala.
Moje ime je Zoe Watson in prihajam iz Slovenije. Ko sem bila majhna smo se s starši in starejšim bratom preselili iz Anglije v Koper. Sedaj sem stara 17 let (18 jih bom dopolnila na božični večer), moj brat, Peter, pa je star 19. Zelo sva povezana in se vedno hecava in draživa. Moji starši so bili od vedno moji največji podporniki in so mi vedno stali ob strani. Od kar pomnim sem rada pomagala ljudem v stiski, zato sem se odločila it na zdravstven faks. V osnovno šolo sem šla leto prej, zato bom letos končala zadnji letnik gimnazije.
Danes smo 14.12. in ta dan je zelo pomemben dan zame. Odpravljam se namreč v London, kot študentka na izmenjavi. Tega se že zelo veselim in res komaj čakam, da spoznam družino pri kateri bom ostajala. Zdelo se mi je, da bi bila dobra izkušnja za učenje in sem zato, ko je učiteljica vprašala če bi kdo šel, takoj rekla da in tako postala ena od dveh učenk ki gresta v London. Z mano gre še moja najboljša prijateljica Annie Black, ki bo stanovala 2 ulici proč od mene in se bova videvali na vseh učnih urah. Zdaj pa bolje zame, da končam pakiranje, saj imam le še 2 uri do leta ob 8.ih. Komaj čakam!!!
-ČEZ DVE URI NA LETALIŠČU-
ZOE: »Annie! Kako lepo te je videti! Se že kaj veseliš?«
ANNIE: »Joj, veš kako sem živčna! Kaj pa če mi ne bo všeč v Londonu?«
ZOE: »Ne vem, še vedno bova tam skupaj. Si se že poslovila od svojih staršev?«
ANNIE: »Ja sem se. Pa ti?«
ZOE: »Sem. Ura je že 8. po moje se bomo kmalu ukrcali.«
(glas na zvočniku): »Potniki za v London, vkrcajte se.«
ZOE: »Tole sva midve!«
ANNIE: »Potem pa bolje, da greva!«
-PO PRISTANKU-
Z Annie sva iskali kogarkoli, ki bi imel napis z najinimi imeni, da bi naju pobral. Annie je prva našla napis. Ponjo je prišla kar cela družina pri kateri bo ostajala. Poslovili sva se, jaz pa sem se usedla na klopco v avli letališča in čakala, da koga zagledam.
Kmalu je do mene pristopil moški oblečen v suknjič in pokrit s kapico, kakršno nosijo vozniki limuzin v filmih. Vprašal me je, če sem jaz Zoe Watson in sem mu pritrdila, vendar sem rekla, da mora biti to pomota in, da čakam družino pri kateri bom ostajala. Voznik mi je rekel, da me bo odpeljal do njih. Sledila sem mu in, ko sem prišla ven, mi je zastal dih, saj sem videla veliko limuzino kakršno uporabljajo slavni. Voznik mi je odprl vrata na zadnje sedeže. V limuzini je bilo toliko prostora, da bi bila lahko to kakšna majhna dnevna soba. Celo pot sem bila čisto tiho in samo sedela pri miru, saj sem se bala, da bi, če bi se premaknila, kaj polomila. Po vožnji, ki se mi je zdela, da traja celo večnost, je voznik rekel, da sva prispela. Odprl mi je vrata in jaz sem izstopila.
Pred mano je bila velika bela vila, z lepim urejenim dvoriščem, fontano in tlakovanim dovozom. Pobrala sem kovčke in se odpravila do vrat. Še vedno se mi je zdelo nemogoče, da bi tu živela moja nadomestna družina. Pozvonila sem na vrata in odprla mi je ženska. Pričakovala sem, da me bo samo debelo gledala in rekla, da ne ve, kaj delam tukaj in, da je prišlo do pomote. Ampak, tega ni rekla. Nasmehnila se mi je in me povabila naprej. Opravičila se mi je, da me ni prišla ona iskat. Rekla je, da je imela nepričakovanega pacienta v ambulanti. Ponudila se mi je, da mi razkaže vilo. Previdno se rekla: »Oprostite, ampak še vedno ne vem vašega imena.« (Excuse me, but I still don't know your name.)
GOSPA: »Joj oprosti, draga. Ime mi je Nikki Holland.« (OH, sorry dear. I'm Nikki Holland.)
Nikki mi je razkazala hišo. Vse sobe so bile zeloooo velike. Pokazala mi ni le še šestih sob. rekla je, da je ena od nje in moža Dominica, štiri od sinov in ena bo moja soba. Vstopila sem v svojo sobo. Bila je tako velika. Postelja je bila tolikšna, da bi na njej lahko spali trije ljudje. Imela sem velike omare za obleke v katerih je bilo veliko oblek, katerim je Nikki rekla majno darilo za dobrodošlico, in make-up mizico z veliko različnimi ličili v njej kar je tudi spadalo pod ,,majno darilo za dobrodošlico''. Imela sem tudi svojo kopalnico. Ta je imela kopalno kad veliko kot bazen umivalnik in stranišče. Ko mi je razkazala sobo je Nikki odšla in me pustila malo samo. Rekla je, da bo kosilo ob 14.ih in, da naj do takrat malo raziskujem in se razpakiram. Do 14.ih sem imela še 3 ure. Odločila sem se, da se bom sproščala v kopalni kadi. Začela sem si točiti vodo in ob tem še malo raziskovala. Soba je imela 4 velika okna. Vsako okno je bilo izbočeno iz sobe in je bil tam povsod ograjen balkonček s čudovitim razgledom. V vili so imeli knjižnico. Vedela sem, da bom prebrala veliko knjig na tistih okenskih balkončkih. Ta čas se mi je natočila voda v kad. Imela sem 2 televiziji. Ena je bila v kopalnici, da si jo lahko gledal med tem ko si se kopal, druga pa v sobi. V kopel sem si dodala še milo, da sem imela celo kopalnico polno mehurčkov. Zelo sem uživala. Približno ob 13.ih sem si posušila lase. Odločila sem se, da si naredim lep make-up, da bom lepa za prvo srečanje s celo družino. Izbrala sem si lep zimski outfit. Imela sem še pol uri, zato sem poklicala Annie. Tudi njej se je njen nov dom zdel super. Imela je zelo prijazno družino. Vse sva si povedali in se dogovorili za to, da greva potem malo ven, da si ogledava sosesko in morda pogledava kakšne znamenitosti Londona.
Malo pred 14. uro sem prišla v dnevno , kjer me je pozdravila Nikki in mi predstavila Dominica, Harryja, Sama in Paddyja Hollanda. Rekla je, da bo njen najstarejši sin prišel domov šele naslednji da, saj je njegovo letalo iz Amerike imelo zamudo in je let prestavljen na danes ob 20.ih zvečer. Vsi so bili zelo prijazni. Najbolje sem se ujela z dvojčkoma Samom in Harryjem, ki sta mi bila tudi najbližje po starosti (bila sta 16). po odličnem kosilu smo še malo sedeli in se pogovarjali (seveda v angleščini, vendar to zame ni bila težava, ker je bila angleščina moj uradni jezik do 5 leta, potem pa sem bila pri angleščini vedno najboljša). Ob 16.ih sem Nikki povedala, da grem ven z Annie in ta mi je z nasmeškom pokimala in mi v roko stisnila 50 funtov, za nakupovanje in ogled znamenitosti. Z Annie sva se res zabavali in uživali. Domov sem prišla ob 20.ih, kakor sem se dogovorila z Nikki. Odšla sem v kuhinjo, da bi si pripravila večerjo, tam pa sem zagledala Harryja, ki je kuhal. Začudila sem se, potem pa mi je razložil, da pri njih doma večerjo vsak dan pripravi eden od otrok, kosilo pa kuhata starša. Ponudila sem se, da mu pomagam. Ob kuhanju sva se pogovarjala o njegovi družini in družinskih pravilih, pa o Londonu in o šoli, ki jo bom obiskovala skupaj z njim in Samom. Harry je zelo dober kuhar. večerja je bila odlična.
Po večerji sem si pripravila šolsko torbo, saj grem jutri prvič v šolo v Londonu. Potem sem šla še v knjižnico in si izbrala par knjig. Odločila sem se še enkrat prebrat Gospodarja prstanov. Ob pol enajstih je Dominic prišel zaželet lahko noč in ugasnila sem luč ter zaspala.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
heyyyyyyy
men je zgodbaa fullll dobraaaaaaaa
:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:kar tko naprejj
men je zgodbaa fullll dobraaaaaaaa
:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:kar tko naprejj
1
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mešanica vsega možnega
Ojla,
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(312)
Srednje.
(192)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(52)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Sam tak likam!!!!:kissing_heart::heart_eyes::blush::wink::innocent::grin::relaxed:
Lp, ...