Tudi dekle iz smetnjaka se zaljubi, 2. epizoda, 12. del
14
11. NOVEMBER — MOJ ROJSTNI DAN
Kaj lepšega bi se lahko zgodilo na moj rojstni dan? Živim v New Yorku, enemu izmed najboljših mest na svetu, imam prekrasnega fanta, študiram na univerzi, o kateri sem sanjala, morda bom kmalu dobila prijateljico. Resno, to je predobro, da bi bilo res. Oh, pozabila sem na Stephana in na Frankovo čudno vedenje. Drugače pa je vse sanjsko.
Morda želite vedeti, kako sem preživela današnji dan do zdaj.
Čim sem vstala, sem na telefonu dobila tri lepa voščila. Frankovega, Alexovega in Janinega. Kasneje sem si privoščila dolg in obilen zajtrk, kot je tradicija doma.
In po tem? Čas za nakupovanje, če sem vendarla v New Yorku! Poleg tega mi je Frank za rojstni dan na moj bančni račun nakazal kar nekaj denarja. Ravno prav, da sem si kupila nov parfum znamke L'occitanne za večerjo z Johnom.
Oh, zvonec je pravkar zazvonil! To more biti John. Poročam kasneje.
*
"Nate, newyorško dekle," reče John, medtem ko jaz začnem piti svoj kozarec vina.
Ko oba odloživa umazana kozarca na mizico, sedem bližje Johna v upanju, da zavoha moj parfum.
"Kaj je ta vonj?" vpraša. To! Končno ga je zavohal!
"Moj parfum," mu odgovorim na vprašanje in napravim nasmešek.
"Mislil sem, da je to tvoj naravni vonj," mi odvrne nazaj. Občudujem, kako mi laska, da vedno zardim. "Ti lahko zdaj dam darilo?"
"Ampak, saj si mi že dal darilo," ga spomnim.
"To je bil le del," odvrne in me rahlo poljubi na desno lice.
"John, ta knjiga ni bila najcenejša," odgovorim, saj se počutim nekoliko neprijetno. Imam občutek, kot da bo zaradi mene bankrotiral.
"Nekomu, kot si ti, res ne morem kupiti nekaj najcenejšega," reče, medtem ko po svoji pasni torbici nekaj išče.
"Ampak nisem ..."
"Vse najboljše, Isabella," me prekine in mi v roke položi srednje veliko srebrno škatlico. "Odpri jo."
Dvignem pokrov, in čim ga odprem, ne morem verjeti svojim očem. Na črni podlogi leži srebrna zapestnica z zlatim zveznim utrinkom.
"Potrebujem očala ali res vidim prekrasno zapestnico?" vprašam.
"Ne potrebuješ jih." Torej je res to, kar vidim? Tega si res ne zaslužim! Nisem vredna kaj tako lepega. "Veš, zakaj prav zvezdni utrinek?"
"Ne, sanja se mi ne."
"Spoznala sva se na smučanju tik pred božičem," mi pove odgovor in me začudeno pogleda, saj nič ne rečem. Od šoka seveda. "Je kaj narobe?"
"Ne, samo ..." Globoko vdihnem. "Kako ti se lahko zahvalim? Ker je to definitivno preseglo pričakovanja."
John nekaj trenutkov premišljuje, zatem pa odvrne: "Majhen poljub bi bil v redu."
Škatlico odložim na rob kavča, nato pa se sklonem k Johnu in najine ustnice se srečajo v strastnem poljubu. Oh, kako ga ljubim!
Kaj lepšega bi se lahko zgodilo na moj rojstni dan? Živim v New Yorku, enemu izmed najboljših mest na svetu, imam prekrasnega fanta, študiram na univerzi, o kateri sem sanjala, morda bom kmalu dobila prijateljico. Resno, to je predobro, da bi bilo res. Oh, pozabila sem na Stephana in na Frankovo čudno vedenje. Drugače pa je vse sanjsko.
Morda želite vedeti, kako sem preživela današnji dan do zdaj.
Čim sem vstala, sem na telefonu dobila tri lepa voščila. Frankovega, Alexovega in Janinega. Kasneje sem si privoščila dolg in obilen zajtrk, kot je tradicija doma.
In po tem? Čas za nakupovanje, če sem vendarla v New Yorku! Poleg tega mi je Frank za rojstni dan na moj bančni račun nakazal kar nekaj denarja. Ravno prav, da sem si kupila nov parfum znamke L'occitanne za večerjo z Johnom.
Oh, zvonec je pravkar zazvonil! To more biti John. Poročam kasneje.
*
"Nate, newyorško dekle," reče John, medtem ko jaz začnem piti svoj kozarec vina.
Ko oba odloživa umazana kozarca na mizico, sedem bližje Johna v upanju, da zavoha moj parfum.
"Kaj je ta vonj?" vpraša. To! Končno ga je zavohal!
"Moj parfum," mu odgovorim na vprašanje in napravim nasmešek.
"Mislil sem, da je to tvoj naravni vonj," mi odvrne nazaj. Občudujem, kako mi laska, da vedno zardim. "Ti lahko zdaj dam darilo?"
"Ampak, saj si mi že dal darilo," ga spomnim.
"To je bil le del," odvrne in me rahlo poljubi na desno lice.
"John, ta knjiga ni bila najcenejša," odgovorim, saj se počutim nekoliko neprijetno. Imam občutek, kot da bo zaradi mene bankrotiral.
"Nekomu, kot si ti, res ne morem kupiti nekaj najcenejšega," reče, medtem ko po svoji pasni torbici nekaj išče.
"Ampak nisem ..."
"Vse najboljše, Isabella," me prekine in mi v roke položi srednje veliko srebrno škatlico. "Odpri jo."
Dvignem pokrov, in čim ga odprem, ne morem verjeti svojim očem. Na črni podlogi leži srebrna zapestnica z zlatim zveznim utrinkom.
"Potrebujem očala ali res vidim prekrasno zapestnico?" vprašam.
"Ne potrebuješ jih." Torej je res to, kar vidim? Tega si res ne zaslužim! Nisem vredna kaj tako lepega. "Veš, zakaj prav zvezdni utrinek?"
"Ne, sanja se mi ne."
"Spoznala sva se na smučanju tik pred božičem," mi pove odgovor in me začudeno pogleda, saj nič ne rečem. Od šoka seveda. "Je kaj narobe?"
"Ne, samo ..." Globoko vdihnem. "Kako ti se lahko zahvalim? Ker je to definitivno preseglo pričakovanja."
John nekaj trenutkov premišljuje, zatem pa odvrne: "Majhen poljub bi bil v redu."
Škatlico odložim na rob kavča, nato pa se sklonem k Johnu in najine ustnice se srečajo v strastnem poljubu. Oh, kako ga ljubim!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Joj obožujem to zgodbo! Naravnost super je!:heart_eyes:Res tako si nadarjena in najrajši bi ti dala 10000 likov ampak jih nažalost ne morem. Oo,
a veš kaj bom probala? Odjavila se bom in pritisnila še en like. Samo zaradi tebe!<3333:kissing_closed_eyes:
Čakaj grem probat...
a veš kaj bom probala? Odjavila se bom in pritisnila še en like. Samo zaradi tebe!<3333:kissing_closed_eyes:
Čakaj grem probat...
0
Tadaaa nazaaaj seeem! Uspeloo mi je! Takole super zdej imaš dva lika. Hehe no lepo se imej, uživaj in ne obupat nad zgodbo ker je odlična<3
Moj odgovor:
Sofii
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Depresija?
Zdravo... sm dekle stara 13-14let.. ze kar neki casa se pocutm mal depresivno. Ne vedno in vsak dan amoak skoraj vsak dan. Velikokrat sem narobu joka, če mi starši kej rečejo sm takoj občutljiva ipd... Počutm se "prazno" in kot da nikoli ne bom mela nevem... prjatlc k so res tko "best" al oa fanta al pa kej...Pa tko vedno če se kdo neoočut ok se pogovarjam z njimi in jih poslušam in vsem pomagam ampak vedno ostale postavm pred sebe. In pol če komu povem svoje tezave vsaj mal prb,izn recejo ja sej men se tud to dogaja al pa jim vseeno.. Kar se tud dogaja je da razmišljam o tem kako bi bla vitkejsa! naj se izbruham da izgubim hrano itd... 2 ali 3 sem pomislila o self harmingu.... Kaj naj naredim? Nimam obcutka kako resno je ker vem da obstajajo ljudje z hujšimi težavami in resnimi oblikami takih bolezni? amapak kaj naj naredim?
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(213)
Srednje.
(147)
Ni mi všeč.
(40)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
tul so cuteeeee:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:
omgggg njamiiii:yum::yum::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes: ...