PisalnicaTudi dekle iz smetnjaka se zaljubi, 2. epizoda, 18. del
5
3. DECEMBER
"Si pripravljena na izpit?" me vpraša John, ko zavije proti Manhattnu.
"Da, recimo," mu odgovorim. "Kdaj pa imaš že ti izpit?"
"V petek imam prazgodovino, čez dva tedna pa še staro ... Ne morem verjeti, da še kar delaš to."
Začudeno ga pogledam, ko njegove sinje oči strmijo v moj dnevnik. "Ne skrbi, poslušam te."
"Torej, čez dva tedna imam staro Grčijo," začne pripovedovati John. "Veš, pravzaprav so Grki res zanimivi. V gimnaziji so se mi zdelo malenkost dolgočasni, na faksu pa so mi postali precej mikavni."
"Jaz se spomnim le trojanskega konja in Helene," se zasmejem. "Aja, vem, da je Aleksander Veliki umrl zaradi pika komarja ali nekaj takega!"
Preden me John uspe pohvaliti za moje *i*izredno*i* znanje, ustavi avto. Tu sva. Kako že pravijo? Vdih. Izdih. Vdih. Izdih. Vdih. Izdih.
"Ne morem te poljubiti za srečo, če pišeš dnevnik in meditiraš."
*
To je bilo grozno. Pravzaprav je bilo kot v grozljivki. Ali morda še huje. Ja, definitivno je bilo to hujše.
Pa ne da mislim izpit, temveč mislim to, kar se je dogajalo med izpitom. In kdo stoji za tem? Dam vam en namig — njegovo ime se začne na črko s. Stephana imam v mislih.
Povem vam, kako je bilo. Veste, sprva je bilo vse normalno, če ne še celo več kot to. Izpit mi je namreč šel dosti dobro. No, tako bi bilo, če ne bi zraven mene sedel prav on.
Potem pa ... ali bom sploh lahko napisala? Vdih. Izdih. Potem sem nenadoma slišala tih glas moškega, ki ga sovražim: "Kaj je odgovor na tretje vprašanje?"
"Ne bom ti povedala," sem mu po tiho odgovorila in reševala naprej.
"Oh, nisi resna," je odvrnil Stephan in moja pola se je nenadoma znašla na njegovi mizi.
"Daj mi nazaj!" sem malo preglasno rekla in mu poskušala vzeti polo.
"Se kaj dogaja v vrsti deset?"
Prekleto. Prekleto. Prekleto. Profesor me je slišal!
"Da, neka ženska prepisuje od nekoga!" se oglasi blondinka nasproti mene, ki me je očitno videla.
"Oseba na stolu petinštirideset naj nenadoma odloži polo," je bilo zadnje, kar sem lahko slišala. Potem se mi je vse začelo megliti. Od solz.
"Si pripravljena na izpit?" me vpraša John, ko zavije proti Manhattnu.
"Da, recimo," mu odgovorim. "Kdaj pa imaš že ti izpit?"
"V petek imam prazgodovino, čez dva tedna pa še staro ... Ne morem verjeti, da še kar delaš to."
Začudeno ga pogledam, ko njegove sinje oči strmijo v moj dnevnik. "Ne skrbi, poslušam te."
"Torej, čez dva tedna imam staro Grčijo," začne pripovedovati John. "Veš, pravzaprav so Grki res zanimivi. V gimnaziji so se mi zdelo malenkost dolgočasni, na faksu pa so mi postali precej mikavni."
"Jaz se spomnim le trojanskega konja in Helene," se zasmejem. "Aja, vem, da je Aleksander Veliki umrl zaradi pika komarja ali nekaj takega!"
Preden me John uspe pohvaliti za moje *i*izredno*i* znanje, ustavi avto. Tu sva. Kako že pravijo? Vdih. Izdih. Vdih. Izdih. Vdih. Izdih.
"Ne morem te poljubiti za srečo, če pišeš dnevnik in meditiraš."
*
To je bilo grozno. Pravzaprav je bilo kot v grozljivki. Ali morda še huje. Ja, definitivno je bilo to hujše.
Pa ne da mislim izpit, temveč mislim to, kar se je dogajalo med izpitom. In kdo stoji za tem? Dam vam en namig — njegovo ime se začne na črko s. Stephana imam v mislih.
Povem vam, kako je bilo. Veste, sprva je bilo vse normalno, če ne še celo več kot to. Izpit mi je namreč šel dosti dobro. No, tako bi bilo, če ne bi zraven mene sedel prav on.
Potem pa ... ali bom sploh lahko napisala? Vdih. Izdih. Potem sem nenadoma slišala tih glas moškega, ki ga sovražim: "Kaj je odgovor na tretje vprašanje?"
"Ne bom ti povedala," sem mu po tiho odgovorila in reševala naprej.
"Oh, nisi resna," je odvrnil Stephan in moja pola se je nenadoma znašla na njegovi mizi.
"Daj mi nazaj!" sem malo preglasno rekla in mu poskušala vzeti polo.
"Se kaj dogaja v vrsti deset?"
Prekleto. Prekleto. Prekleto. Profesor me je slišal!
"Da, neka ženska prepisuje od nekoga!" se oglasi blondinka nasproti mene, ki me je očitno videla.
"Oseba na stolu petinštirideset naj nenadoma odloži polo," je bilo zadnje, kar sem lahko slišala. Potem se mi je vse začelo megliti. Od solz.
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
lilybloom
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
help
Hi, imam en velik problem in upam, da mi boste znali pomagati. Do 7. razreda sem bila odlična učenka, zdaj pa so mi ocene v 8. in 9. razredu padle na 3 in 2. Ne vem, kaj je narobe.
V šoli imam eno najboljšo prijateljico, s katero se res dobro razumem, z drugimi pa se ne družim veliko. Včasih se sprašujem, ali se jim zdim čudna. Nimam veliko samozavesti in se včasih počutim manjvredno.
Zdaj sem 9. razred in res nočem, da bi bilo v srednji šoli enako. Želim se izboljšati. Za nekaj časa sem si dala dol Snapchat, da si malo spočijem od vsega.
Zanima me, kaj naj naredim – ali naj se v tem mesecu še v 9. razredu potrudim spremeniti stvari ali naj raje naredim “glow up” do srednje šole in se tam bolj izboljšam?
V šoli imam eno najboljšo prijateljico, s katero se res dobro razumem, z drugimi pa se ne družim veliko. Včasih se sprašujem, ali se jim zdim čudna. Nimam veliko samozavesti in se včasih počutim manjvredno.
Zdaj sem 9. razred in res nočem, da bi bilo v srednji šoli enako. Želim se izboljšati. Za nekaj časa sem si dala dol Snapchat, da si malo spočijem od vsega.
Zanima me, kaj naj naredim – ali naj se v tem mesecu še v 9. razredu potrudim spremeniti stvari ali naj raje naredim “glow up” do srednje šole in se tam bolj izboljšam?
