PisalnicaTudi dekle iz smetnjaka se zaljubi, 2. epizoda, 18. del
5
3. DECEMBER
"Si pripravljena na izpit?" me vpraša John, ko zavije proti Manhattnu.
"Da, recimo," mu odgovorim. "Kdaj pa imaš že ti izpit?"
"V petek imam prazgodovino, čez dva tedna pa še staro ... Ne morem verjeti, da še kar delaš to."
Začudeno ga pogledam, ko njegove sinje oči strmijo v moj dnevnik. "Ne skrbi, poslušam te."
"Torej, čez dva tedna imam staro Grčijo," začne pripovedovati John. "Veš, pravzaprav so Grki res zanimivi. V gimnaziji so se mi zdelo malenkost dolgočasni, na faksu pa so mi postali precej mikavni."
"Jaz se spomnim le trojanskega konja in Helene," se zasmejem. "Aja, vem, da je Aleksander Veliki umrl zaradi pika komarja ali nekaj takega!"
Preden me John uspe pohvaliti za moje *i*izredno*i* znanje, ustavi avto. Tu sva. Kako že pravijo? Vdih. Izdih. Vdih. Izdih. Vdih. Izdih.
"Ne morem te poljubiti za srečo, če pišeš dnevnik in meditiraš."
*
To je bilo grozno. Pravzaprav je bilo kot v grozljivki. Ali morda še huje. Ja, definitivno je bilo to hujše.
Pa ne da mislim izpit, temveč mislim to, kar se je dogajalo med izpitom. In kdo stoji za tem? Dam vam en namig — njegovo ime se začne na črko s. Stephana imam v mislih.
Povem vam, kako je bilo. Veste, sprva je bilo vse normalno, če ne še celo več kot to. Izpit mi je namreč šel dosti dobro. No, tako bi bilo, če ne bi zraven mene sedel prav on.
Potem pa ... ali bom sploh lahko napisala? Vdih. Izdih. Potem sem nenadoma slišala tih glas moškega, ki ga sovražim: "Kaj je odgovor na tretje vprašanje?"
"Ne bom ti povedala," sem mu po tiho odgovorila in reševala naprej.
"Oh, nisi resna," je odvrnil Stephan in moja pola se je nenadoma znašla na njegovi mizi.
"Daj mi nazaj!" sem malo preglasno rekla in mu poskušala vzeti polo.
"Se kaj dogaja v vrsti deset?"
Prekleto. Prekleto. Prekleto. Profesor me je slišal!
"Da, neka ženska prepisuje od nekoga!" se oglasi blondinka nasproti mene, ki me je očitno videla.
"Oseba na stolu petinštirideset naj nenadoma odloži polo," je bilo zadnje, kar sem lahko slišala. Potem se mi je vse začelo megliti. Od solz.
"Si pripravljena na izpit?" me vpraša John, ko zavije proti Manhattnu.
"Da, recimo," mu odgovorim. "Kdaj pa imaš že ti izpit?"
"V petek imam prazgodovino, čez dva tedna pa še staro ... Ne morem verjeti, da še kar delaš to."
Začudeno ga pogledam, ko njegove sinje oči strmijo v moj dnevnik. "Ne skrbi, poslušam te."
"Torej, čez dva tedna imam staro Grčijo," začne pripovedovati John. "Veš, pravzaprav so Grki res zanimivi. V gimnaziji so se mi zdelo malenkost dolgočasni, na faksu pa so mi postali precej mikavni."
"Jaz se spomnim le trojanskega konja in Helene," se zasmejem. "Aja, vem, da je Aleksander Veliki umrl zaradi pika komarja ali nekaj takega!"
Preden me John uspe pohvaliti za moje *i*izredno*i* znanje, ustavi avto. Tu sva. Kako že pravijo? Vdih. Izdih. Vdih. Izdih. Vdih. Izdih.
"Ne morem te poljubiti za srečo, če pišeš dnevnik in meditiraš."
*
To je bilo grozno. Pravzaprav je bilo kot v grozljivki. Ali morda še huje. Ja, definitivno je bilo to hujše.
Pa ne da mislim izpit, temveč mislim to, kar se je dogajalo med izpitom. In kdo stoji za tem? Dam vam en namig — njegovo ime se začne na črko s. Stephana imam v mislih.
Povem vam, kako je bilo. Veste, sprva je bilo vse normalno, če ne še celo več kot to. Izpit mi je namreč šel dosti dobro. No, tako bi bilo, če ne bi zraven mene sedel prav on.
Potem pa ... ali bom sploh lahko napisala? Vdih. Izdih. Potem sem nenadoma slišala tih glas moškega, ki ga sovražim: "Kaj je odgovor na tretje vprašanje?"
"Ne bom ti povedala," sem mu po tiho odgovorila in reševala naprej.
"Oh, nisi resna," je odvrnil Stephan in moja pola se je nenadoma znašla na njegovi mizi.
"Daj mi nazaj!" sem malo preglasno rekla in mu poskušala vzeti polo.
"Se kaj dogaja v vrsti deset?"
Prekleto. Prekleto. Prekleto. Profesor me je slišal!
"Da, neka ženska prepisuje od nekoga!" se oglasi blondinka nasproti mene, ki me je očitno videla.
"Oseba na stolu petinštirideset naj nenadoma odloži polo," je bilo zadnje, kar sem lahko slišala. Potem se mi je vse začelo megliti. Od solz.
Moj odgovor:
ChristianGurl<3
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mam nekaj (majhnih) problemčkov
Hejla!
Mogoče že vidte v naslovu, mam neki problemov. Kr začnimo:
1. Skrbi me moja teža. Visoka sem 161 cm, stara 14, težka pa 38 kg. A mislite, da sem pretežka za svojo starost in velikost. Kaj mislite?
2. Rada bi prišla na ŠKG, ker si tja želim že od sedmega razreda. Ampak me je fuul strah, da ne bom prišla. Prvo leto sem imela 48, drugo pa 57. Tako sem jezna sama nase, ker se nisem že v sedmem potrudila. Letos se bom ful potrudilain največ točk, ki jih lahko dobim je 162. In me zanima: a) Koliko ljudi gre iz vaših šol na ŠKG? b) Obstaja kakšna podobna šola, za drugo izbiro?
3. Moja bestie (rečmo ji X) postaja ... drugačna. Zdi se mi, da jo bom izgubila. Imam še eno prijateljico (Y) in z obema se poskušam družiti enako. Nočem, da je katera tretje kolo, kot sem bila jaz 8 let nazaj (dolga zgodba...). Dobro smo se razumele do tega oktobra. Mimogrede, poskušam biti dobra vzorna kristjanka. Ampak X to sovraži. Naj bi bila ateistka (čeprav hodi k verouku, zaradi birme). Ona misli, da so vsi kristjani isti kot v srednjem veku. In vsakič ko najina debata zaide malo v krščanstvo začne govoriti, da je naša vera tako *I*fake*i*. In to me še ni tako motilo. Pač ji ni všeč. A zdaj je začela hejtat na Y. Res postaja že malo nesramna. Ves čas jo side-eyea. Grozno je. Kaj naj naredim? Mislite, da je toxic?
4. Strah me je da sem depresivna. A tega nočem povedati staršem, ker bi rekli, da nimam razloga za to. Pač rešila sem test in mi je pokazalo da sem zihr depresivna. Ampak ni pomembno. Res se mi zdi da ni, ker vsaj nisem kot moje sošolke. Ne kadim, ne jemljem drog, ipd.
Hvala za odgovore. Love u guyss:sparkles::sparkles::sparkles:
Mogoče že vidte v naslovu, mam neki problemov. Kr začnimo:
1. Skrbi me moja teža. Visoka sem 161 cm, stara 14, težka pa 38 kg. A mislite, da sem pretežka za svojo starost in velikost. Kaj mislite?
2. Rada bi prišla na ŠKG, ker si tja želim že od sedmega razreda. Ampak me je fuul strah, da ne bom prišla. Prvo leto sem imela 48, drugo pa 57. Tako sem jezna sama nase, ker se nisem že v sedmem potrudila. Letos se bom ful potrudilain največ točk, ki jih lahko dobim je 162. In me zanima: a) Koliko ljudi gre iz vaših šol na ŠKG? b) Obstaja kakšna podobna šola, za drugo izbiro?
3. Moja bestie (rečmo ji X) postaja ... drugačna. Zdi se mi, da jo bom izgubila. Imam še eno prijateljico (Y) in z obema se poskušam družiti enako. Nočem, da je katera tretje kolo, kot sem bila jaz 8 let nazaj (dolga zgodba...). Dobro smo se razumele do tega oktobra. Mimogrede, poskušam biti dobra vzorna kristjanka. Ampak X to sovraži. Naj bi bila ateistka (čeprav hodi k verouku, zaradi birme). Ona misli, da so vsi kristjani isti kot v srednjem veku. In vsakič ko najina debata zaide malo v krščanstvo začne govoriti, da je naša vera tako *I*fake*i*. In to me še ni tako motilo. Pač ji ni všeč. A zdaj je začela hejtat na Y. Res postaja že malo nesramna. Ves čas jo side-eyea. Grozno je. Kaj naj naredim? Mislite, da je toxic?
4. Strah me je da sem depresivna. A tega nočem povedati staršem, ker bi rekli, da nimam razloga za to. Pač rešila sem test in mi je pokazalo da sem zihr depresivna. Ampak ni pomembno. Res se mi zdi da ni, ker vsaj nisem kot moje sošolke. Ne kadim, ne jemljem drog, ipd.
Hvala za odgovore. Love u guyss:sparkles::sparkles::sparkles:
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(241)
Srednje.
(152)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(38)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
nimamo vsi par 100 evrov za šuhe drugač pa ...
tole bi definitivno nosila, najbl mi je vsec ...
fuuuuuuuul dobr vikiiiiiiiiiiiii!!!!:heart_eyes::innocent::blue_heart::purple_heart:
lova
.jpg "Dekle we can do this"){kind=small}
