PisalnicaTudi dekle iz smetnjaka se zaljubi, 2. epizoda, 26. del
7
25. DECEMBER (NEKOLIKO KASNEJE)
Odprem vrata Alexovo sobe in ga zagledam, kako žalostno sedi za svojo pisalno mizo.
"Alex?" ga pozdravim, a odgovora ne dobim. Stopim bližje k njegovemu stolu in ponovim: "Alex?"
"Pusti me prosim," mi po nekaj sekundah odvrne z zanj zelo tihim glasom.
Pogledam proti njegovem odsevu na oknu. Na očeh ima — kljub temu da ima glavo nagnjeno dol — solze. Takrat se mi je zares pošteno zasmilil. Kako mu lahko Frank naredi kaj takega? "Alex, ni ti treba skrivati solz," mu povem.
Na moje srečo me uboga in dvigne glavo ter se obrne proti meni. Nato počasi dvignem roko in mu ubrišem solze.
"Je ... Sarah ... že šla?"
"Da, odšla je po kosilu," mu odgovorim v upanju, da se bo vsaj malenkost razveselil.
"Zakaj si ostala z njima na kosilu, Isabella?" me nenadoma vpraša.
Sprva ne vem, kaj naj mu odgovorim. Šele zdaj sem se namreč zavedala, kakšno napako sem storila. Globoko ga pogledam v njegove temne oči in rečem: "Vem, da ne bi smela. Res ne vem, kaj mi je bilo. Ne bi smela biti z njima po tem, kaj sta ti storila."
"Verjamem ti," zdaj že malo glasneje pove. "Vsaj ne lažeš kot ati."
"Oh, tu sta, vidva!" zaslišim Frankov glas.
Mirno vstanem in se obrnem proti vratom. Tam zares stoji Frank. Na ustnicah ima še kar majhen madež živo rdeče šminke.
"Alex, kaj je s tabo?" začudeno vpraša, ko vidi svojega sina v solzah. Zaželim si, da bi prišel prej, ko mu še nisem ubrisala solz.
Ne morem se več zadrževati. Ivy je umrla šele pred tremi leti in sam ve, kako ga je to prizadelo. Poleg tega se tudi jasno zaveda, da Alex ne bo sprejel nove mame v svoje življenje. "Poglej!" zakričim in Franka jezno pogledam. "To si naredil ti s tisto svojo kravo, ki si še imen ne zna zapomniti za pet sekund!"
"Kako si jo drzneš ozmerjati s kravo?!" ogorčeno in jezno hkrati zakriči Frank, medtem ko se mu zenice vedno bolj širijo.
Sprehodim so do Franka in ga še bolj razburjeno pogledam v oči. "Ivy se verjetno obrača v grobu," mu povem. "Meni pa se obrača želodec, ko pogledam *i*njo*i* s teboj."
Odprem vrata Alexovo sobe in ga zagledam, kako žalostno sedi za svojo pisalno mizo.
"Alex?" ga pozdravim, a odgovora ne dobim. Stopim bližje k njegovemu stolu in ponovim: "Alex?"
"Pusti me prosim," mi po nekaj sekundah odvrne z zanj zelo tihim glasom.
Pogledam proti njegovem odsevu na oknu. Na očeh ima — kljub temu da ima glavo nagnjeno dol — solze. Takrat se mi je zares pošteno zasmilil. Kako mu lahko Frank naredi kaj takega? "Alex, ni ti treba skrivati solz," mu povem.
Na moje srečo me uboga in dvigne glavo ter se obrne proti meni. Nato počasi dvignem roko in mu ubrišem solze.
"Je ... Sarah ... že šla?"
"Da, odšla je po kosilu," mu odgovorim v upanju, da se bo vsaj malenkost razveselil.
"Zakaj si ostala z njima na kosilu, Isabella?" me nenadoma vpraša.
Sprva ne vem, kaj naj mu odgovorim. Šele zdaj sem se namreč zavedala, kakšno napako sem storila. Globoko ga pogledam v njegove temne oči in rečem: "Vem, da ne bi smela. Res ne vem, kaj mi je bilo. Ne bi smela biti z njima po tem, kaj sta ti storila."
"Verjamem ti," zdaj že malo glasneje pove. "Vsaj ne lažeš kot ati."
"Oh, tu sta, vidva!" zaslišim Frankov glas.
Mirno vstanem in se obrnem proti vratom. Tam zares stoji Frank. Na ustnicah ima še kar majhen madež živo rdeče šminke.
"Alex, kaj je s tabo?" začudeno vpraša, ko vidi svojega sina v solzah. Zaželim si, da bi prišel prej, ko mu še nisem ubrisala solz.
Ne morem se več zadrževati. Ivy je umrla šele pred tremi leti in sam ve, kako ga je to prizadelo. Poleg tega se tudi jasno zaveda, da Alex ne bo sprejel nove mame v svoje življenje. "Poglej!" zakričim in Franka jezno pogledam. "To si naredil ti s tisto svojo kravo, ki si še imen ne zna zapomniti za pet sekund!"
"Kako si jo drzneš ozmerjati s kravo?!" ogorčeno in jezno hkrati zakriči Frank, medtem ko se mu zenice vedno bolj širijo.
Sprehodim so do Franka in ga še bolj razburjeno pogledam v oči. "Ivy se verjetno obrača v grobu," mu povem. "Meni pa se obrača želodec, ko pogledam *i*njo*i* s teboj."
Moj odgovor:
DaRilo
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Tečnoba sestra
pac jst man sestro mlajso 2 leti in mam tud sestro 2 leti starejso (vem kar dve:sob:) in pac moji starejsi sestri ne smem recti rec.mala al pa kej kr drgac bi me napadla in bi se stepli. dobr sej una ni problem. ampak me moti tamala. ona meni cel cajt tko grdo govori pač tko fačok male pa tak. in men to ful nije vsec. drugace je ona ok in vse suoer ampak to mi gre izredno na zivce. in nvm kaj naj. oac mislim da me je moja starejsa sestra ze od malega vzela v "komando" in no sej sem jaz tud ta malo probala mal napadnt ampak res nvm kaj naj delam kr se mi zdi da ce ne bom ukrepala da bo sam se hujs. pa ne mi govort naj povem starsem kr nee.... mislim da loh sami resva. pac upam da me razumete. ne bi je jaz rada tam zacela tepsti pa to.. samo nvm kak mi ze prej ni uspelo naredt komande. aja pa enkrat sem se ze skor pogovorla z njo da naj neha je rekla ka bo ampak se itak tega ne drzi. jaz bi rada da mi predlagate kako jo naj nazaj nekak disnem hvala res vsem ker realno rbm pomc
Vprašanje
Ali bi te motilo, če veselošolske priloge ne bilo več v tiskani izdaji, ampak samo na spletu?
Da, zelo bi me motilo.
(228)
Ne bi me motilo.
(197)
Ne vem. / Nimam mnenja.
(86)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
.png "Druščina 6"){kind=small}
pa glih ko sm misla da bojo mel ok pogovor ...
