Tudi dekle iz smetnjaka se zaljubi, 2. epizoda, 8. del
7
28. OKTOBER
Ideja o delu v parih se očitno zelo hitro širi po kolumbijski fakulteti. Tako smo tudi danes imeli delo v parih, tokrat pri geološki geografiji. In naj vam odgovorim na vprašanje, ki se vam je verjetno prismuknilo v možgane - Stephana danes ni bilo. Zato sem seveda dobila nadomestilo.
"Živjo, jaz sem Jane," me pozdravi črnolaso dekle, s katero očitno delam zdaj, ko ni tiste zgage.
"Isabella," se ji predstavim nazaj in nasmehnem. "Mimogrede ..."
Prekine me profesorica Spears s svojim govorom o raziskovalni nalogi, ki jo moramo narediti.
Ko vsa navdušena zaključi svoj govor o kamninah - zelo zanimivo, kajne -, mi Jane pove: "Telefon ti zvoni."
Spomnim se, da ga nisem prestavila na tihi način. Hitro ga poiščem v torbi in prekinem Frankov klic. Na srečo profesorica ni najmlajša, zato zvonjenja sploh ne sliši. Poleg tega sem stala čisto zadaj.
"Hvala ti," se zahvalim Jane.
"Imate le tri ure, zato začnite!" se oglasi profesorica, nato pa kot prikazen hitro izgine za newyorškimi zidovi. Človek bi si mislil, da petinšestdesetletna gospa hodi počasi.
"Smem vprašati, kdo te je klical, Isa?" radovedno vpraša Jane.
"Isabella, ne Isa," jo popravim.
"Oh, saj res! Nikoli nisem imela dobrega spomina!" se zasmeje.
Po trenutku molka odgovorim na njeno vprašanje: "Bil je Frank, moj rejnik."
"Si posvojena?"
"Da, sem."
"Oh ... oprosti, nisem vedela," odvrne. "Res mora biti grozno, če ne poznaš svojih staršev. Smiliš se mi," še doda in me razumno pogleda. V njenih temnih očeh takoj najdem empatijo.
"Ne skrbi, Frank mi je kot oče," jo pomirim.
Medtem ko mi Jane govori še nekaj tolažilnih besed, me nekaj prešine. Zakaj me je Frank klical ob tej uri? Včeraj sem bila z njim na video klicu in povedala sem mu, kdaj se mi začne predavanje. Frank pa je zelo točen glede časa ne glede na vse. Je mogoče danes malo zmeden? Pa saj ni nikoli tak.
"Začneva z delom, Isabella?" me sredi razmišljanje prekine Jane.
"Da, seveda, začniva," ji odgovorim.
Zgleda, da bom danes imela partnerja, s katerim bom dejansko kaj naredila. Vsaj to mi pravi občutek. A ta se nikoli ne zmoti, kajne?
Ideja o delu v parih se očitno zelo hitro širi po kolumbijski fakulteti. Tako smo tudi danes imeli delo v parih, tokrat pri geološki geografiji. In naj vam odgovorim na vprašanje, ki se vam je verjetno prismuknilo v možgane - Stephana danes ni bilo. Zato sem seveda dobila nadomestilo.
"Živjo, jaz sem Jane," me pozdravi črnolaso dekle, s katero očitno delam zdaj, ko ni tiste zgage.
"Isabella," se ji predstavim nazaj in nasmehnem. "Mimogrede ..."
Prekine me profesorica Spears s svojim govorom o raziskovalni nalogi, ki jo moramo narediti.
Ko vsa navdušena zaključi svoj govor o kamninah - zelo zanimivo, kajne -, mi Jane pove: "Telefon ti zvoni."
Spomnim se, da ga nisem prestavila na tihi način. Hitro ga poiščem v torbi in prekinem Frankov klic. Na srečo profesorica ni najmlajša, zato zvonjenja sploh ne sliši. Poleg tega sem stala čisto zadaj.
"Hvala ti," se zahvalim Jane.
"Imate le tri ure, zato začnite!" se oglasi profesorica, nato pa kot prikazen hitro izgine za newyorškimi zidovi. Človek bi si mislil, da petinšestdesetletna gospa hodi počasi.
"Smem vprašati, kdo te je klical, Isa?" radovedno vpraša Jane.
"Isabella, ne Isa," jo popravim.
"Oh, saj res! Nikoli nisem imela dobrega spomina!" se zasmeje.
Po trenutku molka odgovorim na njeno vprašanje: "Bil je Frank, moj rejnik."
"Si posvojena?"
"Da, sem."
"Oh ... oprosti, nisem vedela," odvrne. "Res mora biti grozno, če ne poznaš svojih staršev. Smiliš se mi," še doda in me razumno pogleda. V njenih temnih očeh takoj najdem empatijo.
"Ne skrbi, Frank mi je kot oče," jo pomirim.
Medtem ko mi Jane govori še nekaj tolažilnih besed, me nekaj prešine. Zakaj me je Frank klical ob tej uri? Včeraj sem bila z njim na video klicu in povedala sem mu, kdaj se mi začne predavanje. Frank pa je zelo točen glede časa ne glede na vse. Je mogoče danes malo zmeden? Pa saj ni nikoli tak.
"Začneva z delom, Isabella?" me sredi razmišljanje prekine Jane.
"Da, seveda, začniva," ji odgovorim.
Zgleda, da bom danes imela partnerja, s katerim bom dejansko kaj naredila. Vsaj to mi pravi občutek. A ta se nikoli ne zmoti, kajne?
Moj odgovor:
Sadgirl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Popularnost in privlačnost
torej jaz nism ne eno ne drugo iz naslova. nisem glih ful grda, lepa pa nisem. sem "piflarka" in tudi "good girl" ampak taka pac sem. popularne punce iz razreda me ne marajo in imam eno najboljso prijateljico (recimo, da ji je ime Ana) v razredu. Ana je atractive in je res velik fantov vanjo, mela je ze fanta, zna se z njimi pogovarjat in ress velik jih je vanjo. ne zmisluje si ker sem jih ze vec vidla. vanjo je tut en moj dolgoletni crush. pac nisem ful vanjga ampak sem full ljubosumna ker se skos beki pogovarjata pa neki. ampak itak z njim nimam sans zato sem ji ga prepustila ceprav ona sploh ne ve da sem vanjga. torej mislim da se noben fant nikoli ni bil vame. to ful boli k gledam filme pa berem pa vsi dobijo neko ljubezen. pa v real lifu tut. ne vem zakaj sem tok nepriljubljena pa neprivlacna za fante. kaj naj nardim? res sem ljubosumna na prijatelhico in pocutim se neprivlacno in grdo.
Vprašanje
Kako bi ocenil/a letošnje teme za Ti&jaz?
So zelo zanimive in aktualne.
(115)
Nekatere so mi všeč, ne pa vse.
(142)
Ne preberem Ti&jaz.
(46)






Pisalnica