8. MAJ
Isabella, takoj pridi v moj kabinet."
Obrnem se na sredi šolskega hodnika in za sabo vidim Roshwillowo. Zakaj me rabi? Imam spet kravato postrani?
"Zdaj?" sem bila začudena.
"Da, zdaj," mi je v nekoliko jeznem tonu odvrnila. Sledila sem ji v kabinet. Nekateri sošolci na hodniku so me čudno gledali, drugi so smejali ob pogledu name in učiteljico. Nisem se zmenila zanje.
Ko sva prispeli do kabineta in sedli pred računalnik, sem spregovorila: "Zakaj me potrebujete, Roshwillowa?" Prekleto. Ne morem reči njenega vzdevka pred njo! Me je že grdo pogledala izza očal. "Oprostite, učiteljica Roshwillowa."
"Isabella, z velikem razočaranjem sem ugotovila, da si imela prav. Eric in Phillip sta se res spravljala nate." Kaj? To ni mogoče. "Res sem razočarana, kako sta lahko taka pridna učenca lahko to delala." Ji dam robček?
"Ampak ... kako ste to ugotovili?"
"Zahvala gre tvojemu sošolcu in kot sem videla tudi prijatelju - Johnu."
"Kaj ima on zraven?"
"No, včeraj popoldne mi je poslal video, v katerem si na travniku ti, Eric in Phillip pa te nadlegujeta."
To se je res zgodilo včeraj. Ampak nisem imela pojma, da je John to snemal ... "Res?"
"Da. In še nekaj je. Opravičujem se ti, da ti nisem verjela." Roshwillowa se opraviči? Tega verjetno ne bom nikoli več doživela. "In kar se tiče fantov - z njima bomo opravili. Ampak lahko ti zagotovim, da nadlegovanja ne bo več."
"No, mislim ..., to je krasno."
"Da. Zdaj lahko greš." Vstala sem in pospravila stol. "Isabella, popravi si kravato!"