PisalnicaTudi dekle iz smetnjaka se zaljubi, 42. del
10
42. POGLAVJE
Tiho hodim mimo šolskih omaricih. Nikogar ni več razen mene. To mi je všeč, saj ni dretja in teka od ene do druge omarice.
"Moral bi narediti to, John!"
Ob omembi njegovega imena se ustavim in pogledam nazaj. Nikogar. Ozrem se naprej. Nikogar. Nato pogledam za vogal in vidim jezno Catherine in Johna, ki stoji zraven. Skrijem se, da me ne zagledata, in napnem ušesa.
"Moral bi to narediti!" razburjeno ponovi Catherine.
"Zakaj bi ti moral dovoliti, da kopiraš moj test za matematiko?"
Oh, za to se gre. Veste, pred enim tednom smo pisala matematiko in Catherine je dobila dve, John štiri. No, Catherine ravno ne sije v matematiki in sklepam, da je - ker je vedela, da John zna bolje - hotela, da kopira Johnov test. In zdaj je seveda po njenem moja simpatija razlog za dvojko.
"Moral bi mi dovoliti, ker *i*naj bi bil*i* moj prijatelj!" zakriči Catherine. Ima srečo, da res nikogar ni v šoli. Razen mene seveda.
"No, če misliš, da nisem dober prijatelj, potem pač ne moreva biti prijatelja, kajne?" pove John na karizmatičen način, kakršnega zna le on. "Adijo Catherine."
John se obrne in že stopi naprej, ko ga Catherine močno prime za roke in ga obrne, da si gledata v oči. "Jaz ..." izreče Catherine in v njenih zelenih očeh se pojavijo solze. "... te ljubim ... odkar sem te spoznala."
"Je to manipulacija?" Seveda je. Ne ljubi ga zares, le izkoriščati ga hoče. Lepa Catherine je končno pokazala svoj pravi obraz.
"John, res misliš?" z nežnim glasom pove Catherine in s prsti zdrsi po njegovih licih in ga milostno pogleda v oči. *i*Ne pusti se ji!*i*
Kot da bi vedel za moje misli, John odmakne njeno roko in jo odrine. "Manipulatorka si, Catherine! In izkoriščevalska!" To! John se obrne in jezno odide stran. Catherine se neuspešno pretvarja, da joka. Opazujem jo in v meni se nabira jeza. Kako si je ...
"Kaj pa ti delaš tu?"
Zbudim se iz zasanjanosti in pred sabo zagledam Johna. Njegov še kar jezni obraz, ki ni prav dosti stran od mojega, mi postaja vedno bolj privlačen. In njegove ustnice zgledajo tako mamljive. Si jih lahko malo privoščim? Za konec dneva?
"Isabella, kaj delaš tu?!" me zopet zbudi z razliko, da je zdaj res jezen.
"Em, no ..." Prekleto. Kaj naj rečem?
"... v knjižnico grem vrnit knjigo."
"Zaprta je, Isabella."
"Oh!" kot največji trot na svetu rečem in grem hitro stran. Kakšna zguba sem.
Tiho hodim mimo šolskih omaricih. Nikogar ni več razen mene. To mi je všeč, saj ni dretja in teka od ene do druge omarice.
"Moral bi narediti to, John!"
Ob omembi njegovega imena se ustavim in pogledam nazaj. Nikogar. Ozrem se naprej. Nikogar. Nato pogledam za vogal in vidim jezno Catherine in Johna, ki stoji zraven. Skrijem se, da me ne zagledata, in napnem ušesa.
"Moral bi to narediti!" razburjeno ponovi Catherine.
"Zakaj bi ti moral dovoliti, da kopiraš moj test za matematiko?"
Oh, za to se gre. Veste, pred enim tednom smo pisala matematiko in Catherine je dobila dve, John štiri. No, Catherine ravno ne sije v matematiki in sklepam, da je - ker je vedela, da John zna bolje - hotela, da kopira Johnov test. In zdaj je seveda po njenem moja simpatija razlog za dvojko.
"Moral bi mi dovoliti, ker *i*naj bi bil*i* moj prijatelj!" zakriči Catherine. Ima srečo, da res nikogar ni v šoli. Razen mene seveda.
"No, če misliš, da nisem dober prijatelj, potem pač ne moreva biti prijatelja, kajne?" pove John na karizmatičen način, kakršnega zna le on. "Adijo Catherine."
John se obrne in že stopi naprej, ko ga Catherine močno prime za roke in ga obrne, da si gledata v oči. "Jaz ..." izreče Catherine in v njenih zelenih očeh se pojavijo solze. "... te ljubim ... odkar sem te spoznala."
"Je to manipulacija?" Seveda je. Ne ljubi ga zares, le izkoriščati ga hoče. Lepa Catherine je končno pokazala svoj pravi obraz.
"John, res misliš?" z nežnim glasom pove Catherine in s prsti zdrsi po njegovih licih in ga milostno pogleda v oči. *i*Ne pusti se ji!*i*
Kot da bi vedel za moje misli, John odmakne njeno roko in jo odrine. "Manipulatorka si, Catherine! In izkoriščevalska!" To! John se obrne in jezno odide stran. Catherine se neuspešno pretvarja, da joka. Opazujem jo in v meni se nabira jeza. Kako si je ...
"Kaj pa ti delaš tu?"
Zbudim se iz zasanjanosti in pred sabo zagledam Johna. Njegov še kar jezni obraz, ki ni prav dosti stran od mojega, mi postaja vedno bolj privlačen. In njegove ustnice zgledajo tako mamljive. Si jih lahko malo privoščim? Za konec dneva?
"Isabella, kaj delaš tu?!" me zopet zbudi z razliko, da je zdaj res jezen.
"Em, no ..." Prekleto. Kaj naj rečem?
"... v knjižnico grem vrnit knjigo."
"Zaprta je, Isabella."
"Oh!" kot največji trot na svetu rečem in grem hitro stran. Kakšna zguba sem.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
joj naslednji del prosim:heart::heart::heart: tako je dobro napisano
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
vavvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvv
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OBOŽUJEM TO ZGODBO! Ko se bo koncala bom verjetno samo... UMRLA!
:heart::heart::heart:
:heart::heart::heart:
0
Moj odgovor:
.jpg "Dekle we can do this"){kind=small}
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Zamenjala me je
Ojla,
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(187)
Srednje.
(137)
Ni mi všeč.
(37)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
ej ful je dobr men je vsec ker ni vec raka ...
ej ful je dobr men je vsec ker ni vec raka ...
